Kazni bodo presegale stomilijonske zneske

Znane Slovence sprašujemo o njihovi »avtomobilistični« zgodovini in pričakovanjih, povezanih z alternativnimi pogonskimi sistemi, kot jih imajo hibridna in električna vozila. Tokrat je na naša vprašanja odgovarjala dr. Jelka Kurnik, produktni vodja pete generacije renaulta clia.

Kdaj ste opravili vozniški izpit in kateri je bil vaš prvi avtomobil?

Vozniški izpit sem opravila leta 1989, moj prvi avtomobil pa je bila stoenka oziroma zastava 101.

Potem so se zvrstili …

VW golf, suzuki swift, mitsubishi eclipse, peugeot 306, renault megane.

Danes vozite kateri avto? In zakaj?

Zdaj se zasebno veliko vozim z renaultom meganom. Sicer pa imam srečo, da so mi za službeno uporabo na voljo številni modeli. Tako vozim kar se da veliko različnih avtomobilov, jih med sabo primerjam in ocenjujem, kako dobre rešitve ponujajo za potrebe kupcev. Pri tem seveda vedno iščem navdih za clia. Rada posegam tudi po avtomobilih, ki spadajo v druge tržne segmente. Pred kratkim sem tako vozila jaguarja i-pace. Zakaj se zasebno vozim z meganom? Ker je dovolj velik in udoben, da se lahko moja tričlanska družina z njim odpravi na počitnice. Gre za dober avtomobil, moja izbira pa je povezana tudi z dejstvom, da sem sodelovala pri razvoju njegove motorizacije, predvsem menjalnika.

Kako vidite prihodnost razvoja pogonskih agregatov za osebna vozila? Kaj menite o prihodnosti dizelskih motorjev?

Glede na to, da postajajo evropska zakonodaja in omejitve v mestih vedno bolj stroge, so klasični termični pogonski agregati vedno bolj na udaru. Še več, proizvajalci avtomobilov bodo kmalu primorani plačevati visoke kazni za presežek emisij CO2 glede na letno prodajo vozil (CAFE). Prvi izračuni kažejo, do bodo kazni presegale 100 milijonske evrske zneske. Pri takšnih kaznih, ki se bodo z leti še zaostrovale, saj bo dovoljena raven CO2 leta 2025 zmanjšana za 15 odstotkov v primerjavi z letom 2021, bodo avtomobilski proizvajalci primorani ponuditi tehnološke rešitve kot sta hibridni in električni pogon. V primeru hibridov gre za znano in preizkušeno tehnologijo, ki predstavlja vmesno stopnjo v smeri bolj radikalne rešitve, ki jo predstavljajo električni avtomobili.

Na trg pa prihajajo tudi manj znane  rešitve, kot na primer FCEV (Fuel Cell Electric Vehicle), ki za proizvodnjo elektrike uporablja vodik. Gre za tehnologijo, ki se hitro razvija predvsem na Kitajskem, v Južni Koreji, na Japonskem in v nekaterih predelih ZDA. Zaenkrat ne poznamo tehnologije, ki bi predstavljala celostno okoljsko rešitev. Kar zadeva dizelske motorje, bodo zaradi stroškov, ki so potrebni za zagotavljanje zakonsko predpisanim izpustom, postali enostavno predragi za povprečnega uporabnika. Njihova slaba podoba, ki se je v javnosti razširil v zadnjem obdobju, že zdaj vpliva na slabšo prodajo.

Kateremu pogonu dajete prednost med alternativnimi rešitvami: hibridnemu ali povsem električnemu?

Majhni električni avtomobili so ustrezna rešitev za mestno vožnjo. Sicer pa je samopolnilni hibrid za zdaj za potrošnika najboljša tehnologija, ker poleg zmanjšane porabe in dodatnega zadovoljstva ob občutku, znanem ob vožnji z električnim avtomobilom, po drugi strani ne prinaša kakšnih omejitev. Gre za prehod od termičnega pogona, ki ga povsem obvladamo, do električnega, ki pred nas še vedno postavlja številna vprašanja, kot so učinkovitost akumulatorjev in njihove proizvodnje, optimizacija in infrastruktura polnjenja, obvladanje procesa in ekološke bilance celotne življenjske dobe vozila.

Prehod s termičnega pogona, ki ga povsem obvladamo, na električnega, ki pred nas še vedno postavlja številna vprašanja, kot so učinkovitost akumulatorjev in njihove proizvodnje, optimizacija in infrastruktura polnjenja, obvladanje procesa in ekološke bilance celotne življenjske dobe vozila.

Prehod s termičnega pogona na električnega pa predstavlja tudi pravo industrijsko in socialno revolucijo avtomobilske panoge. Številni proizvajalci, kot na primer Volkswagen in Ford, že oznanjajo zmanjševanje števila delovnih mest, ker je proizvodnja električnih motorjev delovno manj intenzivna. Dejstvo, da so danes akumulatorji, ki predstavljajo največjo dodano vrednost in 50 do 60 odstotkov stroškov, razviti in izdelani predvsem na Japonskem, na Kitajskem in v ZDA pa med avtomobilskimi proizvajalci uvaja povsem nova konkurenčna razmerja.

Dr. Jelka Kurnik: S kolesom se vozim za rekreacijo, in to predvsem v Sloveniji. Doma na Štajerskem, v Ljubljani, v Bohinju. FOTO: Gašper Boncelj

Kaj je za vas prioriteta: prevožena razdalja z enim polnjenjem takšnega ali drugačnega goriva ali čistost izpustov?

Prioriteta zame je prevožena razdalja z enim polnjenjem. Sem v nenehnem pomanjkanju časa, zato je polnjenje goriva zame velika omejitev. Tako danes vozim dizel iz dveh razlogov – navora pri nizkih vrtljajih in predvsem avtonomije. Ko sem pred časom razmišljala, da bi prešla na bencin, me je ravno število odhodov na bencinsko črpalko odvrnilo od te namere.

Kakšen pogon bo imel vaš naslednji avto?

Menim, da bom čez leto, dve vozila hibrid.

Uporabljate javni prevoz?

Da, če je le mogoče. Zelo redko se peljem v središče Pariza z avtomobilom.

Se vozite s kolesom – zgolj za rekreacijo ali tudi vsakdanje potrebe?

S kolesom se vozim za rekreacijo, in to predvsem v Sloveniji. Doma na Štajerskem, v Ljubljani, v Bohinju.

Kdaj ste se nazadnje peljali z vlakom?

Z vlakom (in ne metrojem) sem se nazadnje peljala v Sloveniji prejšnjo pomlad. Če se le da, to pomeni, če imamo dovolj časa, se s sinom in možem iz Slovenske Bistrice ali Poljčan vozimo v Ljubljano z vlakom. Tako med potjo beremo, se pogovarjamo in občudujemo lepo pokrajino. Potem malo godrnjamo v Zidanem Mostu, kjer je treba prestopiti. Če nismo zgolj na izletu, takšno popotovanje žal odpade.

Katere so po vašem mnenju največje pomanjkljivosti na naših cestah oziroma v prometu? Kakšne rešitve predlagate?

Zame ceste še vedno predstavljajo preveliko nevarnost. V Parizu in okolici se bojim motoristov, ki pri veliki hitrosti prehitevajo po več voznih pasovih. V Sloveniji pa hitrih voznikov. Menim, da v Sloveniji po cestah prevažamo preveč tovora. Ne poznam študij, opravljenih na tem področju, pa vendar se mi zdi, da bi učinkovitejša železnica veliko pripomogla h kakovostnejši mobilnosti in čistejšemu okolju.