Ford je pumo pustil dolgo počivati, zdaj jo je obudil v novi reinkarnaciji. Namesto nekoč priljubljenega dvosedežnega kupeja je postala mali športni terenec, a svoje narave vendarle ni povsem spremenila. Tudi v tej obliki je obdržala kakšno kupejevsko linijo, ki pa ne vpliva dosti na prostornost.



Mali športni terenci so v zadnjih treh letih modni hit avtomobilskih tovarn. Ford je podobno kot s kugo v dveh razredih višje tudi pri pumi ujel zadnji vlak popularnosti, vendar pri tem ravnal premišljeno. Puma je prepoznavna, odlikujejo jo mehke linije, a tudi pri njej boste dobili okreten avtomobil, saj bi s 4,2 metra v časih stare pume sodil v nižji srednji razred. Pogon je samo na sprednji kolesni par (ima sicer izbiro voznih načinov), notranja prilagodljivost je klasična (podrtje klopi v razmerju 60 : 40), kot posebnost pa velja omeniti globoko 80-litrsko odlagališče pod dnom prtljažnega prostora. Ker je plastično, boste vanj zložili vse tisto, za kar se vam zdijo običajne obloge prtljažnika preveč občutljive.



Voznikov delovni prostor je klasičen Fordov, namesto prostora z merilniki je postavljen zaslon, ki mu je mogoče spreminjati pogled, infozabavni sistem pa že dobro poznamo in mu lahko očitamo le nekaj manjših nedoslednosti, sicer je še zmeraj med boljšimi. Sam mu vsekakor zamerim, da izbirniki še vedno niso slovenski. Vse drugo upravljanje je klasično, z vrtečimi se gumbi ali stikali, tudi na volanskem obroču jih je kar nekaj.

Prostornosti ni kaj očitati, tudi zadaj se boste odrasli dobro počutili, čeprav se strešna linija začne spuščati. Poudarjeni sta sedali za dva potnika, tretji bo moral potrpeti na dvignjenem delu, s tunelom med nogami.



Puma se pelje lahkotno, volanski mehanizem je odziven in vozniku daje dovolj informacij. Nagibanja ni in po tem se malce spogleduje s športnostjo, zlasti v opremi titanium X, katere del so tudi 18-palčne nizkopresečne pnevmatike. Litrski bencinski motor ecoboost ima pridevek hybrid, ki vas ne sme zavesti. V resnici gre za zelo mehek hibrid, katerega posebnost boste največkrat zaznali v mestu, saj motor ugasne že med počasnejšo vožnjo, ponovni zagon pa je neobčuten. V kombinaciji s šeststopenjskim ročnim menjalnikom ponuja dovolj moči in navora, da ni treba pogosto poseči po sicer natančni prestavni ročici, pri tem občasno pritegne tudi manjši elektromotor, ki se polni med zaviranjem (njegovo delovanje lahko spremljate na zaslonu). Poraba goriva se v povprečju nikakor ni spustila do šestih litrov na 100 kilometrov (6,3 litra), a je med mirno vožnjo brez pogostega speljevanja upadla za dober liter.

Na koncu ne moremo mimo številk. Testni avtomobil je z nekaj dodatne opreme, ki je izpopolnila njegovo sodobno tehnično dovršenost, brez popusta obliznil ceno 30 tisoč evrov. Krotka divja mačka torej ni ravno ljudska žival.