EQ je oznaka, ki jo bomo zelo kmalu neločljivo povezovali z
Mercedesom, saj jo bomo vse pogosteje videvali na njegovih najbolj ekološko naravnanih avtomobilih. Tako kot že dolgo najbolj športne različice njegovih modelov krasi oznaka AMG. Tokrat smo preskusili priključna hibrida razredov E in S ter GLC F-cell na vodik. A to je šele začetek Mercedesove alternativne modelske ofenzive.
Poslovna odločitev o liniji EQ je bila sprejeta že pred časom in po velikem telesu najstarejše avtomobilske korporacije je stekla informacija, da mora dobiti vsak model v paleti dodatno elektrificirano različico, ki bo nosila oznako EQ. Elektrificirano ne pomeni samo polno električno vozilo, ampak tudi katero koli od drugih oblik električne podpore obstoječim pogonom. V poštev pridejo torej tudi mehki in klasični hibridi ter seveda priključni. Več kot očitno je, da v tem trenutku pri Mercedesu iz prihodnjih razvojnih projekcij ne izključujejo prav nobene od naštetih in še mnogih drugih ekološko-tehnoloških možnosti. Tako zdaj kaže, da bo prehodno obdobje, ki lahko traja več desetletij, večinoma pripadlo takšnim in drugačnim hibridom. In pri Mercedesu jih imajo veliko vrst. Tokrat smo preskusili razred E, ki je lahko pripravljen kot bencinski ali dizelski priključni hibrid, razred S kot bencinski priključni hibrid in športnega terenca GLC F-cell, ki je vodikov priključni hibrid z gorivnimi celicami.

Ena od izvedb priključnega hibrida združuje električni in dizelski pogon. To je kombinacija za tiho mestno vožnjo in hitro (avtocestno) potovanje brez skrbi o dosegu. FOTO: Daimler
Hibrid, ki mehko združuje
Priključni hibrid, ki v razredu E in S združuje električni in sodoben dizelski ali bencinski agregat, je že tretja generacija Mercedesove hibridne tehnologije. Slednje se prepozna v izjemno mehkem preklapljanju med enim in drugim oziroma sožitjem obeh motorjev hkrati. Ne v razredu E ne S voznik ne zazna kompromisov, ki bi pokvarili visoko raven potovalnega udobja, prepričljivo vozno dinamiko ali primerno zmogljivost. Mercedes s priključnima hibridoma razredov E in S svoje prodajno kopje usmerja predvsem v tiste kupce, ki bi radi živeli avtomobilsko mirno in okoljsko ozaveščeno mestno življenje, po drugi strani pa ne želijo sklepati kompromisov pri udobju in hitrosti na dolgoprogaških avtocestnih potovanjih. Prvo jim omogoča baterijski sklop moči 13,5 kWh, ki zagotavlja doseg 50 kilometrov zgolj na elektriko, drugo pa učinkovit dizelski ali bencinski agregat. Tako v razredu E kot še bolj v paradnem razredu S 560 kraljujeta devetstopenjski samodejni menjalnik 9G-TRONIC in kompleksen asistenčni sistem, ki združuje podatke iz navigacije, sistema za prepoznavo znakov in celotnega sklopa varnostnih asistenčnih sistemov, s katerimi vozniku pomaga optimizirati vožnjo. Kompromisov v vozniškem smislu ni, hkrati pa oba avtomobila obetata zanimivo alternativo uporabnikom, ki na svojih dnevnih mestnih poteh praviloma ne prevozijo več kot približno 50 km. S polnjenjem baterije čez noč na domači vtičnici bodo močno zmanjšali tako izpuste škodljivih plinov v mestnem jedru kot obiske na bencinskem servisu.

Ob elektrifikaciji pogona se hitro razvija tudi računalniška podpora za upravljanje in optimizacijo vožnje, ki uporablja podatke iz motorja, navigacije, kamere, radarja in varnostnih asistenčnih sistemov. FOTO: Daimler
Gorivne celice so znova tu
Drugačna zgodba je GLC F-cell, pa čeprav gre v resnici za soroden princip priključnega hibrida. Razlika je le v tem, da so tu namesto bencinskega ali dizelskega motornega sklopa ter pripadajoče posode za gorivo nameščene gorivne celice in posoda za vodik. Povedano drugače, GLC F-cell je v resnici električni avto z dvema ločenima načinoma shranjevanja energije. Ena je shranjena v baterijskem sklopu, ki ga lahko napolnimo iz zunanjega vira prek električnega kabla, drugi vir energije pa je vodik, iz katerega v gorivni celici nastaja elektrika za pogon GLC. V vožnji GLC F-cell navduši z izjemno mirnostjo, tišino in udobjem, saj sta oba pogona izjemno tiha. Le ob zelo pozornem poslušanju utegne dobro delujoče uho zaznati občasno prisilno hlajenje gorivnih celic. Tudi moči ima več kot dovolj, 155 kW, se pa pri bolj dinamični vožnji začuti dodatna masa, še posebno v sprednjem delu avta. GLC ima doseg 400 kilometrov na vodik in dodatnih 50 kilometrov zgolj na elektriko, kar v praksi pomeni, da zelo napreden način upravljanja in optimiziranja porabe enega in drugega vira energije porablja tako enega kot drugega glede na vozniški slog in razmere ne cesti.

Posodo za vodik v modelu GLC F-cell so med drugim preizkušali pod zahtevnejšimi obremenitvami, kot so predpisane v protokolu Euro NCAP. FOTO: Andrej Brglez
Pri Mercedesu (torej znova) močno stavijo tudi na vodik (in gorivne celice), saj ga vidijo kot enega ključnih energentov prihodnje avtomobilske mobilnosti. V Nemčiji, kjer bo GLC F-cell najprej na voljo, so postali tudi partner projekta, v katerem pospešeno gradijo vodikove polnilne postaje. GLC F-cell bo najprej mogoče le najeti, in sicer za mesečni znesek 800 evrov, saj se zavedajo, da gre, nemara še bolj kot pri elektriki, za postopen in dolgotrajen proces uvajanja na trg.

Prednost priključnih hibridov ni toliko v polnjenju na javnih polnilnicah, temveč čez noč doma, saj ob običajni dnevni vožnji, do približno 50 kilometrov, obljubljajo redke postanke na bencinski postaji. FOTO: Daimler
- V Mercedesu menijo, da je pred nami več desetletij trajajoče prehodno obdobje, ki bo pripadlo predvsem hibridom različnih oblik.
- Do leta 2022 naj bi bilo v Mercedesovih prodajnih salonih že 130 različic EQ, vse od smarta do največjih terencev.
- Nedavno se je veliko govorilo o povsem baterijskem mercedesu EQC, a morda bodo za znamko pomembnejše kombinacije električnega in klasičnega pogona.

Prehodno obdobje, ko bodo na cestah prevladovali hibridi, bo morda daljše, kot se je sprva mislilo. FOTO: Daimler

Smarti bodo imeli po novem le baterijski električni pogon. Prav to je imel nekoč v mislih njihov snovalec Nicolas Hayek. FOTO: Daimler
Komentarji