Elektriko dodali, štirikolesni pogon vzeli

Precej dolgo, kar osem let, so pri Oplu čakali, preden so na trg poslali drugo generacijo mokke, toda očitno ne brez razloga. Nova mokka je namreč precej drugačna, saj ima tudi povsem električno različico, a je ostala brez štirikolesnega pogona.

Mokka je bila v prvi izvedbi tudi v Sloveniji uspešen model. Od predstavitve leta 2012 do leta 2019 so pri nas prodali 4432 primerkov, od tega največ med letoma 2015 in 2018. Nato je prodaja upadla, zato so pri slovenskem uvozniku komaj čakali, da bodo pri Oplu spravili na svet drugo generacijo, kajti mokki pripada precejšen prodajni delež. Razumljivo, saj je v zadnjem obdobju opazen trend, da ljudje množično kupujejo športne terence. Samo v prvih mesecih tega leta je bilo športnih terencev kar polovica med na novo registriranimi vozili v Sloveniji, natančneje 25 odstotkov teh modelov manjših mer, 20 odstotkov srednje velikih in 5 odstotkov tistih večjih.



Pri novi mokki so večje spremembe opazne v obliki. Dobila je bolj resno podobo z bolj gladkimi linijami, več je tudi možnosti izbire barv, saj so lahko v različnih odtenkih trup avtomobila, streha in linija nad vrati. Posebno pozornost so oblikovalci namenili še prenovljenemu znaku z bliskom, ki bo v enaki podobi pri vseh novih Oplovih modelih. Malce drugačne so mere, mokka je za centimeter širša in za 12,4 centimetra krajša (skupna dolžina je 415 cm), vendar je notranja prostornost ostala enaka, saj so za dva centimetra podaljšali medosno razdaljo.

Fizična stikala ostajajo

Precej prečiščena je tudi notranjost. V ospredju sta dva zaslona, eden za volanskim obročem, drugi na sredini, manj je gumbov, enako kot tekmeci so pri Oplu čim bolj pomanjšali prestavno ročico samodejnega menjalnika, a so hkrati manj drastični pri opuščanju fizičnih stikal. Za ta cenovni razred so sedeži dobri, celotno vzdušje v notranjosti pa vseeno malo zaostaja za moderno zunanjostjo.



Glede na obliko bi človek pričakoval, da ima vsak športni terenec štirikolesni pogon, vendar realnost krojijo kupci. Športne terence namreč kupujejo starejši ljudje ali družine. Takšne avtomobile cenijo zaradi pokončnega sedenja in prostornosti, redki ga uporabljajo za vožnjo po neurejenih poteh. Ker to vedo tudi avtomobilski prodajalci in razvojniki, se zato znajo prilagajati tržnim potrebam.



Pri motorni ponudbi niso prav nič komplicirali. Vstopni primerek je 1,2-litrski bencinar s stotimi konjskimi močmi (74 kW), zraven pa je še močnejša bencinska različica s 130 konji (96 kW), ki je na voljo s šeststopenjskim ročnim ali osemstopenjskim samodejnim menjalnikom. Dizelski je zgolj 1,5-litrski motor, ki premore 110 konjskih moči (81 kW).
Na prvi vožnji med Vranskim in Vitanjem smo sedli za volan bencinarja s 130 konji (samodejni menjalnik), ki ponuja precej užitkov pri vožnji, prav tako je na zgledni ravni vodljivost, opazna je tudi boljša zvočna izoliranost.

Največja novost je električni pogon

Kasneje smo sedli še za volan električne mokke, ki je največja novost druge generacije. Zmogljivost akumulatorja je 50 kWh, motor pa premore 136 konjskih moči (100 kW). Po moči in voznih občutkih je zelo podoben močnejšemu bencinarju, toda ko zapeljete na avtocesto in vozite od 130 do 140 kilometrov na uro, se hitro manjša doseg, ki naj bi bil glede na tovarniško obljubo (po WLTP) 324 kilometrov.



Električna različica ima sicer za 40 litrov manj prostora v prtljažniku kot bencinska ali dizelska izvedenka (310 : 350 l), a kljub vsemu je električna mokka pomemben korak naprej v elektrifikaciji Opla. V Sloveniji pričakujejo, da bodo letos od skupno 600 primerkov prodali sedem odstotkov električnih.

Cenovni razpon je precejšen. Najšibkejši bencinar z najmanj opreme stane 18.990 evrov, najbolje opremljena električna mokka pa 38.140 evrov, vendar kupcem pripada 4500 evrov subvencije.