Dobro za srednja leta

Kljub temu da sem daleč od ljubitelja športnih terencev, mislim, da je peugeot 3008 eden tistih modelov SUV, ki ni najnovejši, a se s svojim videzom kar dobro stara. To posebej velja za njegov zadnji del, z izrazitimi in od tekmecev zelo drugačnimi lučmi. Približno štiri leta je od njegovega prihoda na trg, in ko je bil izbran za slovenski avto leta, sem bil navdušen nad ureditvijo armaturne plošče, ki je bila takrat tako velik skok naprej, da še danes deluje sveže. Kombinacija večfunkcijskega sredinskega zaslona in klavirskih tipk pod njim ter še enega prilagodljivega zaslona za volanom se mi zdi ta hip boljša kot rešitve v še novejših Peugeotovih modelih, kjer me tridimenzionalni pristop ne prepriča najbolj.



Vse v kabini ni za pet, nekaj uporabljenih materialov je v območju armaturne plošče slabših, tega ne more skriti reliefni vzorec, seveda pa je ta občutek ob vedenju, da so medtem prišli na trg nekateri novinci, npr. mazda CX-30, ki so v tem pogledu pač na višji ravni. Celoten vtis je vseeno dober, tudi sedenje spredaj, kjer nisem potreboval nobenega nastavljanja, hrbtni del je konkreten, daleč je spomin na premajhna sedala v nekdanjih francoskih avtomobilih.



Peugeot 3008 je tudi v nadaljevanju kabine prostoren izdelek, ne sicer tako zelo, kot bi sodili po zunanjem vtisu, kjer modeli SUV s svojo močno pojavo vselej napovedujejo več notranjega zraka, kot ga res imajo, a vendarle: zadaj se sedi solidno, tudi v prtljažnik gre veliko, ima koristno dvojno dno. Tudi tega peugeota krmilite z malim volanom, čez katerega gledate na merilnike. Vodljivost je precej neposredna, lega na cesta ni slaba, se pa na kaki večji luknji, če jo prevozimo pod določenim kotom, pretirano oglasi zadnja prema.

Pogonski sklop je dober, razen če že v osnovi ne marate dizlov. Peugeot je bil eden prvih evropskih proizvajalcev, ki je začel izdelovati manjše dizelske motorje, tehniko je posojal tudi bolj prestižni konkurenci, vse to se v dobrem pozna še danes. Nekoč 1,6-litrski štirivaljnik ima zdaj malce manjšo prostornino 1,5 litra, tudi v tokratni izvedbi s 130 konji (96 kW) me je prepričal: je odziven in sposoben, predvsem pa deluje zelo mirno.

Za prenos na sprednji kolesi (štirikolesne možnosti ta SUV nima) je skrbel osemstopenjski samodejni menjalnik s pretvornikom navora, ki je posebej v mestni vožnji in speljevanjih deloval bolj mirno kot kaki dvosklopčni menjalniki iz koncernov Volkswagen, Ford ali Renault-Nissan. Tudi poraba ni bila posebej visoka; v sicer ugodnem pomladnem delu letu je bila na letnih pnevmatikah največ 6,5 litra in pod 5,5 litra.