Dobra vožnja v dobri kabini (FOTO)

Pozabite na dizle. Honda CRV, ki je po podatkih Jato Dynamics od leta 2013 najbolj prodajani SUV na svetu, vstopa v peto generacijo le z bencinskim štirivaljnikom.

Prodajne številke so jasne. V štirih, skoraj čez četrt stoletja razpotegnjenih generacijah je bilo prodanih kar devet milijonov primerkov honde CR-V. Pričakovanja so zato velika, čeprav je res, da gre pri novinki prej za mehko evolucijo znanih potez kot iskanje novih oblikovalskih poti, ki bi lahko zmedle dosedanje stranke. Silhueta karoserije ostaja bolj ali manj nespremenjena, čeprav ne spregledaš drzno oblikovanega sklopa zadnjih svetilnih elementov in motorne maske z veliko svetlečega se kroma. Izurjeno oko opazi še v LED-tehniki izdelana svetila in predvsem spredaj veliko podobnost z drugimi hišnimi modeli, pri čemer ni dvoma o pristno japonskem oblikovanju.





Bolj ključna je notranjost, naj gre za ureditev armaturne plošče ali prostornost, ki je v primerjavi s prejšnjo generacijo modela ob daljši medosni razdalji občutno večja. Kdor misli, da se v hondi dvometrašem ne godi najbolje, se moti, saj sedijo zelo udobno tako spredaj kot na zadnji klopi! Po tej plati ne spregledaš predsed­niško odmerjenega prostora in zajetnega kota odpiranja zadnjih stranskih vrat. Bolj zmeden vtis pusti armaturna plošča z digitaliziranimi merilniki, sredinskim zaslonom z upravljanjem na dotik, multimedijskim vmesnikom za povezavo z različnimi mobilnimi napravami in bolj zapleteno uporabo, kot smo je vajeni. Pa ne gre le za zahtevo po potrjevanju varnostnega opozorila, ki si ga deležen ob vsakem zagonu avtomobila. Gre za koncept, ki bi bil lahko za odtenek bolj intuitiven in prijazen do digitalnih analfabetov. Podobno velja za stikala na volanskem obroču, s katerimi pregleduješ podatke potovalnega računalnika in ukazuješ različnim sistemom.



Se pa honda ponaša s številnimi odlagalnimi površinami in funkcionalno priročnostjo, kar velja za kabino in 561-litrski prt­ljažnik. Tu je težko najti kakšno slabost. Zlaganje dvodelne klopi, s katerim nastane ravna površina, je preprosto in hitro. Honda ima, tako kot velika večina njenih azijskih sorodnic, še precej običajen, nič germansko sofisticiran prtljažni rolo, ki pa je pri odstranjevanju ali nameščanju peresno lahek – nemške izvedbe so v tem pogledu bolj nerodne. Ni pa več prtljažnih vrat z dvižnim zadnjim steklom za lažje nakladanje manjših predmetov na ozkih parkiriščih, kar smo pred mnogimi leti pri tej hondi precej hvalili.





Zelo puristična je motorna paleta. Edina možnost je 1,5-litrski bencinski stroj, ki izvira iz civica, vendar ima štirivaljnik nov turbopolnilnik in neposredni vbrizg goriva z višjim pretokom. Ob polnem plinu in v izvedbi s samodejnim sedemstopenjskim menjalnikom CVT zmore 142 kW (193 KM) in 242 Nm navora, ki se prenaša prek elektronsko krmiljene sklopke na vsa štiri kolesa. Kombinacija je izvrstna predvsem med umirjeno mestno ali potovalno vožnjo. Manj izjem­no deluje sklop pri močnejšem pospeševanju ali hitrejši avtocest­ni vožnji, ko je menjalnik CVT glasen, poraba goriva pa se težje primerja s tisto pri nekdanjem CR-V z 1,6-litrskim dizlom s 160 KM. Na približno devetlitrsko povprečje je že treba računati. CR-V se pelje udobno, glede vodljivosti lahkotno in z vidika terenskih izzivov prej »asfaltno« kot avanturistično. Nobene zadrege ni pri ponudbi varnostnih sistemov in njihovem delovanju, čeprav bi si med vožnjo po ozkih slovenskih cestah želeli, da bi bilo mogoče nekatere funkcije lažje izklopiti oziroma sploh izklopiti.

Najnovejši CR-V izstopa s svojo priročnostjo, udobjem in vsestranskimi vrlinami. V tem pogledu je eden boljših predstavnikov razreda SUV. Več zadreg utegne povzročati motorna izbira, saj se bo moral kljub trenutni nemilosti, v kateri se je znašel dizel, v glavah kupcev zgoditi še kakšen tektonski premik.