Naši avtomobili se bodo vse bolj pogovarjali

Pomislite, da bi med vožnjo po prazni avtocesti na zaslonu med merilniki nenadoma zagledali opozorilo, da se bližate območju goste megle. Ali pa, da med zimsko vožnjo po alpski dolini zasveti opozorilo, da vas čez 500 metrov na ovinku čaka zahrbtna poledica. V obeh primerih bi lahko pravočasno in brez panike prilagodili hitrost in bistveno bolj varno prešli zoprna odseka. Tehnologija V2X to že omogoča, a žal le v (pre)redkih avtomobilih.

Ko se v mrazu avtomobil noče zagnati

Bilo je pred več kot petnajstimi leti, ko smo na avtomobilskem poligonu blizu Budimpešte preizkusili sistem pošiljanja sporočil med udeleženci v prometu. Tehnologija je delovala obetavno, na armaturni plošči so se prižigala različna opozorila, ustvarjena na podlagi zaznavanja nasproti vozečih vozil (sprožen sistem ESP v spolzkem ovinku), prometnih znakov (gradbišče), udeležencev v prometni nesreči in reševalnega vozila na nujni vožnji s prikazom smeri njegovega prihoda.

Že takrat je bilo rečeno, da bo največji izziv za širšo uporabo tovrstnega obveščanja doseči skupen standard, ki bi ga upoštevali vsi vpleteni v dogajanje na cestah, od izdelovalcev vozil do podjetij, ki se ukvarjajo z infrastrukturo in obnovo cestišč. Do danes tega izziva še niso dokončno rešili, a na cesti je že nekaj avtomobilov, ki znajo obveščati in prejemati obvestila drugih.

Število možnih opozoril je ena od večjih razlik med posameznimi avtomobili. FOTO: Shutterstock

Najbolj znana tehnologija je car2X

Na predstavitvi so sicer govorili o več različnih protokolih, denimo V2V, vozilo vozilu, in V2I, vozilo infrastrukturi, danes pa se uveljavlja kratica V2X, ki na splošno označuje povezavo avtomobila z vsem, kar je na ali ob cesti. Seveda bi bilo idealno, če bi se za V2X odločile vse avtomobilske tovarne, vendar še vedno ni enovitega standarda izmenjave podatkov med različnimi avtomobili.

Med bolj znanimi je zagotovo tehnologija car2X, ki jo je med prvimi dobil volkswagen golf 8 (in so ga zato posebej odlikovali pri Euru NCAP), zdaj pa je na voljo v še nekaterih volkswagnih. Enako velja za novejše avtomobile znamke Volvo, tehnologijo uporabljajo tudi v določenih modelih znamk Audi, BMW, Mercedes-Benz in Cupra.

Glede na uporabljeno programsko opremo car2X opozarja na stoječe avtomobile, vozila, ki opravljajo pomoč na cesti, prometne nesreče, kritične posebnosti na cesti, začetke zastojev, gradbišča in vozila na nujni vožnji. Med dodatnimi opozorili omenimo različne ovire na cesti, denimo ljudi, živali, počasi vozeča vozila in vozila, ki vozijo v nasprotni smeri.

Informacij je lahko preveč

Število možnih opozoril je ena večjih razlik med posameznimi avtomobili, a to žal pomeni tudi, da neki avtomobil, denimo, ni sposoben opozoriti drugih na eno od omenjenih težav, kar zmanjšuje učinkovitost sistema. Prav tako je različen čas, v katerem drugo vozilo prejme obvestilo o težavi na cesti, saj lahko preteče od desetinke sekunde do celih dveh minut – zadnje je seveda občutno preveč, da bi lahko govorili o sistemu, na katerega se lahko vedno zanesemo. Rešiti bo treba še vprašanje količine informacij, saj širjenje kroga območja opozoril lahko preobremeni voznika. Zdi se, da je bolje, da je obveščen zgolj o tistem, kar se dogaja v smeri njegove vožnje.

Pozimi po Evropi skoraj nujno z zimsko opremo

V primerjavi s trenutnimi sistemi obveščanja o stanju v prometu bi morala biti tehnologija vsekakor hitrejša in natančnejša. Kot viri informacij se porajajo različna tipala – v avtomobilu ali na infrastrukturi, digitalni oddajniki (denimo za označevanje gradbišč in podobnih ovir), informacije o vključenih varnostnih sistemih (sirena in modre luči pri reševalnih vozilih, rumene luči pri vozilih za pomoč na cesti), prav tako je pomembna izmenjava med avtomobili, ki si vozijo nasproti (denimo o gosti megli nekaj kilometrov naprej).

Kot zanimive dodatne informacije omenjajo tudi zaznavanje pešcev in kolesarjev s posebnimi oddajniki ali pa podatek o prižiganju luči na semaforju, ki bi omogočil vožnjo skozi mesto v zelenem valu.

Določiti je treba enoten standard

Za izmenjavo podatkov sta trenutno v uporabi dve tehnologiji. Prva je DRSC (Dedicated Short-Range Communication), ki za namensko povezavo na kratko razdaljo uporablja enak standard kot brezžična omrežja wi-fi in ne zahteva dodatne infrastrukture (oddajnikov s celicami), zato deluje tudi v bolj odročnih krajih.

Druga je cellular V2X (C-V2X), ki uporablja omrežja LTE in 5G za povezavo med vozili ter vozili in infrastrukturo in pri tem posredno izrablja tudi povezavo v širše mobilno omrežje. Njene prednosti se kažejo predvsem v urbanih območjih z gostim prometom, prav tako omogoča dostop do podatkov v oblaku. Težava se lahko pojavi ob slabši pokritosti v odročnih krajih, kjer morda ne bodo na voljo vse informacije.

Lahko si obetamo, da bodo v naslednjih nekaj letih začeli komunicirati vsi (novi) avtomobili. Pri tem bo seveda treba določiti enoten standard, lahko pa se bo zgodilo tudi, da bo rešitev kombinacija obeh zdaj uporabljanih. Vsekakor bosta za učinkovitost delovanja odločilni hitrost in natančnost obveščanja, ne glede na to, ali se bo nekaj zgodilo v mestu ali na odročni hribovski cesti.