Čedni križanec iz Italije

Mali robustnež s podpisom Fiata je na trgu že kar nekaj let in ob naraščajoči  konkurenci ga je bilo treba prenoviti. Oblikovan je bil že doslej dokaj atraktivno, zato je zunaj potreboval le nekatere klasične popravke, nekaj več sprememb je v njegovi notranjosti.

Spremenjeni odbijači, motorna maska in luči, ki so bile v tem primeru v celoti iz svetečih diod, so ga naredili še bolj zanimivega, podrobnejši pogled pokaže še kak lep detajl, kot je napis modela. Tudi znotraj so Italijani znali pripraviti domiselno okolje, najbolje seveda delujejo deli plastike, obarvani v enako živahno barvo kot karoserija.



Še naprej izstopa nekaj oblikovnih detajlov, kot sta vratni kljuki. Malce je spremenjena armaturna plošča, novi so merilniki in volanski obroč. Na sredini armature je še naprej ravno prav velik večfunkcijski zaslon, ki ima všečno grafiko, predvsem pa se pri dotikih presenetljivo malo poznajo prstni odtisi. Spredaj se sedi dobro, zadaj in v prtljažniku je prostornost kvečjemu solidna. Mali italijan ima pričakovano nekaj asistenčnih sistemov, še več jih je za doplačilo.



Pravzaprav je največja novost v Fiatovem malem križancu litrski bencinski motor z največjo močjo 88 kW (120 KM) in navorom 220 Nm, pri katerem za prenos na sprednji kolesi skrbi šeststopenjski ročni menjalnik. Ta je dovolj natančen, motor je sicer prijetno odziven s prepoznavnim zvokom trivaljnika.



Če ga vozite umirjeno in na malce večjo razdaljo, je lahko poraba 7,5 litra, po mestu kljub sistemu start-stop vsaj za liter in pol večja, kar ni nekaj, s čimer bi se hvalili. Pogon je za zdaj vselej sprednji, izvedba s štirikolesnim pogonom še pride na trg.

Fiat 500x daje vozniku za volanom dokaj dober občutek, je korektno vodljiv. Je pa avtomobil dokaj kratek (426 cm) in občutljiv na kratke neravnine, vsaj za moj okus bi se mu bolj prileglo malce mehkejše vzmetenje ali pač manjša kolesa in višje pnevmatike.