Austral namesto kadjarja

Razkritje novega Renaultovega modela z imenom austral se je, po kratkosti dogodka sodeč, vsaj na razdaljo zdelo pod vtisom siceršnjega hudega mednarodnega dogajanja – posredovali so nekaj glavnih informacij in to je bilo to. Renault austral je športni terenec, naslednik dobro znanega kadjarja, v njem je veliko takšne ali drugačne električne pomoči, a to ni povsem električni avtomobil, temveč bencinski hibrid.

Ne vem, kako bomo ime modela izgovarjali pri nas, ampak Renaultov šef Luca de Meo ga je ob razkritju izgovarjal kot »ostral« in malce visokoleteče dodal, »da je popolno utelešenje tega, kar naj bi bil športni terenec segmenta C in kar je Renault zmožen doseči«. Po zunanjih potezah bi rekli, da je spredaj malce podoben električnemu meganu, a vendarle ima precej bolj konkretno in za moj okus manj elegantno masko, zadaj pa so luči nekoliko v slogu modela captur. S segmentom C de Meo misli na spodnji srednji razred, kjer se v Evropi proda 40 odstotkov vseh avtomobilov, zadnja leta vse več športnih terencev.

Austral je dolg malce več kot 4,5 metra, za volanom prinaša izvedbo in slog, kot ju ima ravno predstavljeni električni megane. Gre za kombinacijo prikazov za volanom in na sredini armaturne plošče, z dobro upravljivostjo in intuitivnostjo pametnega telefona, vse skupaj so pripravili s pomočjo googla. Prva naša izkušnja iz megana je bila odlična in ni razloga, da ne bi bilo tako tudi v kadjarju.

Družinsko prostoren naj bi bil novinec zadaj, kjer bo na voljo izvedba sicer le povprečno deljive klopi (razmerje 60/40), ki pa se lahko vzdolžno pomika za 16 centimetrov. Prtljažnik zmore v osnovi sprejeti 500 litrov, je seveda povečljiv, se pa klop ne podre v povsem ravno dno.

Austral je prvi Renaultov izdelek na konstrukcijski osnovi CMF-CD skupine Renault-Nissan-Mitsubishi, malce pred njim je bil na njej zasnovan še zelo sveži nissan qashqai tretje generacije. Napovedujejo, da bo austral v voznem smislu dober, znova so uporabili tudi nadgrajeno izvedbo hišnega sistema 4 control, ko se lahko poleg sprednjih koles za nekaj stopinj premikata tudi zadnji, kar naj bi v mestu avtomobilu prineslo veliko okretnost, na hitrejših cestah pa boljšo lego in vodljivost. Seveda bo ta izvedba z večvodilsko zadnjo premo doplačljiva, v osnovi bo imel avtomobil zadaj poltogo premo. Kot kaže, ne bo več možnosti štirikolesnega pogona, kar utegne koga odvrniti od nakupa.

Precej sprememb je na področju motorjev. Dizelskega ni več, le bencinski, in sicer v izvedbi samopolnilnega hibrida ali kot blagi hibrid. V prvem primeru gre za kombinacijo novega prisilno polnjenega 1,2-litrskega bencinskega trivaljnika in električnega motorja (moč 146 kW), ko naj bi se bil avtomobil pet kilometrov sposoben peljati le na elektriko, nato pa v hibridnem načinu. Zanj napovedujejo uradno povprečno porabo 4,6 l/100 km. V izvedbi blagega hibrida bo elektrika rahlo pomagala že znanemu 1,3-litrskemu bencinskemu štirivaljniku. V vseh primerih bo prenos samodejni, ni več ročnega menjalnika.

Renault austral se bo pri nas začel prodajati oktobra, seveda bo zelo pomembna cena, ki jo morajo še določiti, a se zdi, da ne bo tako ugodna, kot je bila zadnja leta pri kadjarju.