Poslanka Janja Sluga je predstavila še tretjo različno zakona o sanaciji v preteklosti onesnaženega okolja na območju Mestne občine Celje v Celjski kotlini. Po novem predlogu, ki ga bo v sredo obravnaval odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, bi ukrepe izvajali deset let, stali pa bi 23 milijonov evrov. Od tega bi 16 milijonov evrov za sanacijo območja stare Cinkarne morala plačati Cinkarna Celje. V Cinkarni predloga zakona ne komentirajo.

Pod predlog zakona so se poleg prvopodpisane Slugove podpisali nepovezani poslanci ter poslanci LMŠ, SAB in SD, po navedbah Slugove zakon podpira tudi Levica. Tudi prvi zakon o sanaciji Celjske kotline je Slugova vložila tik pred volitvami, v prvem branju ga je potrdilo 42 poslancev, potem pa so nekateri poslanci z obstrukcijo seje matičnega odbora preprečili nadaljnji zakonodajni postopek. Med takratnimi očitki, zakaj zakona ni smiselno podpreti, je bilo slišati, da bi morali vsa degradirana območja urejati sistemsko.

Pajdaštvo proti SMC na račun zdravja

Da je sistemskost lahko težava, je ob včerajšnji predstavitvi predloga zakona dejal nekdanji minister za okolje in prostor Jure Leben, pod njegovim vodstvom je ministrstvo prevzelo sanacijo tal celjskih vrtcev: »Sistemskost pomeni, da potrebujemo enake vhodne podatke za vse kritične točke v Sloveniji, ki pa jih nimamo. Če bi se danes odločili, da gremo v sistemsko reševanje, bomo dve, tri, štiri leta potrebovali, da bomo zbrali samo vhodne podatke. Za Celje pa jih že imamo! Prav zato je zakon treba podpreti. Ta bo vsakega naslednjega ministra dodatno zavezal, da mora zagotavljati sredstva za sanacijo.«

Onesnaževalec plača

Predlog zakona, ki ga je podprla tudi komisija za lokalno samoupravo in regionalni razvoj državnega sveta, predvideva več ukrepov, med drugim nadaljevanje sanacije tal, predvsem na igriščih osnovnih šol in ostalih javnih površin, kjer se zadržujejo predvsem otroci. Med ukrepi je še izvajanje humanega biomonitoringa na vsebnost nevarnih kovin pri otrocih med 1. in 9. letom, ozaveščanje občanov glede vrtnarjenja … Med ukrepi bodo poskrbeli tudi za vodotoka Hudinje in Voglajne ter za tamkajšnje razlivno območje, kjer so evidentirane tudi kritično presežene vrednosti nekaterih težkih kovin.

Na zastrupljeni zemlji gojijo zelenjavo

Pomembni ukrep bo tudi sanacija območja stare Cinkarne, ki velja za eno najbolj onesnaženih v državi z astronomskimi vrednostmi svinca, cinka in kadmija. Kot je dejala Janja Sluga, predlog zakona predvideva, da bo sanacijo območja nove in stare Cinkarne plačala Cinkarna. To je bistvena razlika s prejšnjimi različicami zakona, ki Cinkarni tega finančnega bremena ni nalagala. »Poleti je evropsko računsko sodišče izdalo poročilo o uresničevanju načela onesnaževalec plača v evropskih državah. Priporočilo je, da naj bi države to načelo bolj dosledno uveljavljale,« je dejala Sluga in dodala, da sta območji stare in nove Cinkarne tisti, kjer lahko nedvoumno zaključimo, kdo je povzročil okoljsko škodo. Ocenjena vrednost te sanacije je 16 milijonov evrov, sedem milijonov evrov za ostale ukrepe bo, če bo zakon sprejet, zagotovila država.

Kdo bo za nujen zakon?

Mestna občina Celje, ki se več let z okoljskimi problemi sploh ni ukvarjala, uradno novi predlog zakona podpira. Direktorica Inštituta za okolje in prostor Cvetka Ribarič Lasnik je dejala, da je za sanacijo Celjske kotline skrajni čas: »Prve analize so bile narejene leta 1987. 35 let se razen sanacije celjskih vrtcev ni naredilo nič. Pa smo vsi vedeli, da je ogroženo okolje, predvsem pa zdravje ljudi. Vsi smo samo čakali. Ker težke kovine ne bolijo, ne pečejo, jih ne okusimo. Nam pa škodijo.«

Še letos sanacija štirih igrišč celjskih vrtcev

Ali bo zakon sprejet, ni znano. Sploh ker Janja Sluga ni več del koalicije. »Koalicija ima na odboru večino, ima pa tudi v koalicijski pogodbi zavezo glede tega zakona. Glede na to, da se vse stranke pred volitvami želijo pobarvati v zeleno, si zelo težko predstavljam, da bi uspele najti kakršen koli razlog, da bi temu zakonu nasprotovale,« je sklenila Sluga.