Dobro jutro!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Štajerska

Štorska drama se je končala s polomom za občino

Občina Štore je na prvi stopnji izgubila še pravdo proti nekdanjemu županu Francu Jazbecu in Stanku Zakelšku, ker je zadeva zastarala.
Irenca Ocvirk, Franc Jazbec in Stanko Zakelšek so od začetka postopka trdili, da niso krivi. FOTO: Špela Kuralt/Delo
Irenca Ocvirk, Franc Jazbec in Stanko Zakelšek so od začetka postopka trdili, da niso krivi. FOTO: Špela Kuralt/Delo
11. 9. 2018 | 09:00
11. 9. 2018 | 09:04
5:38
Celje – Afera, zaradi katere je imela občina Štore tri leta blokirane račune in zdaj plačuje dolgove, se končuje v prid glavnim akterjem. Podjetnik Stanko Zakelšek, nekdanji župan Franc Jazbec in nekdanja vodja občinske uprave Irenca Ocvirk so bili pravnomočno oproščeni goljufije. Zdaj pa je sodišče v pravdi glede odškodnine na prvi stopnji ugotovilo, da je tožba občine proti dvojici, proti Ocvirkovi so jo že prej umaknili, zastarala.

Zadeva sega v obdobje med letoma 2001 in 2004, ko je občina Štore poslovala z Zakelškovima družbama Hudournik in Hudournik inženiring, ki sta zanjo opravljali gradbene posle. Tožilstvo je zatrjevalo, da je trojica družbama pridobila 1,5 milijona evrov koristi, občina pa naj bi bila oškodovana za več kot tri milijone evrov s poroštvi za posojila in asignacijskimi pogodbami. Pri tem naj bi si trojica pomagala tudi s ponarejenimi zapisniki sej občinskih svetov. Družba Hudournik je posojila najprej vračala. Potem je zašla v težave, na koncu pristala tudi v stečaju, posojila pa mora do konca vrniti občina, saj je dala poroštva. Občinski svet je od novega župana Mirana Jurkoška zahteval, da trojico toži za odškodnino, kazenski postopek je bil stvar tožilstva.



Čeprav so ponarejene zapisnike sej odkrili, postopek je tudi pokazal, da so se o gradbenih delih dogovarjali zelo po domače, trojica ni bila obsojena. Višje sodišče je namreč ugotovilo, da v vseh teh primerih ni šlo za goljufijo, da občina ni bila oškodovana, da ji je družba Hudournik v enem primeru celo pomagala in celoten znesek posojila nakazala na račun občine. Je pa višje sodišče v svoji sodbi pred dobrim letom dni kljub temu zapisalo, da bi ta dejanja lahko obravnavali kot kazniva dejanja zlorabe uradnega položaja ali pravic oziroma kot napeljevanje k tem kaznivim dejanjem. Tožilstvo se za tak pregon ni odločilo. Niti se ni moglo, saj je kazenski pregon za ta dejanja že zastaral.

Zgodba se ponavlja

V občini so vendarle upali na odškodninsko tožbo, v kateri so zahtevali 2,8 milijona evrov odškodnine. Že leta 2014 je sodnica Petra Robič Verbovšek ugotovila, da je zadeva zastarala, vendar je višje sodišče sodbo razveljavilo. V ponovljenem sojenju je Robič Verbovškova počakala na odločitev v kazenski zadevi. Štiri leta po prvi odločitvi, da je zadeva zastarala, zastaralni roki tečejo od nastanka škode, se je sodnica odločila enako.

Zagovornik občine Štore Marjan Feguš odločitve ne razume: »Sodišče se je postavilo na stališče, da je škoda nastala, ko so banke izposlovale sklep o dovolitvi izvršb. To pomeni, da je vse zastaralo že takrat, ko je bil župan še Jazbec. Nova posadka in občani z njo pa trpijo posledice tega ravnanja. Moralo bi biti jasno, da je škoda dejansko stanje. Ne zadošča papir, da si dolžan plačati. Papir, v tem primeru sklep o dovolitvi izvršbe, zgolj določa, da bo nekdo nekaj utrpel. Kdaj, je pa drugo vprašanje.«

Napovedal je že pritožbo na višje sodišče, z občino se že pogovarjajo o morebitni tožbi proti državi, saj so se postopki, tako kazenski kot pravdni, vlekli predolgo. Razočaran je tudi župan Jurkošek, predvsem zato, ker je imela občina iz teh posojil, njihovih poroštev in asignacijskih pogodb tri leta blokiran račun, odplačati mora 368.000 evrov, poleg tega pa samo iz pravde še 100.000 evrov sodnih stroškov.

Iskanje krivca

Zakelšek, Jazbec in Ocvirkova so ves čas vztrajali, da niso krivi. Občina je tožbo proti Ocvirkovi umaknila spomladi, takrat je Ocvirkova dejala, da so vedeli, da jo neupravičeno preganjajo. Zakelšek je ves čas trdil, da je njegova družba za občino naredila vse, kar je morala, občina pa jim je za nekatera dela ostala celo dolžna. Poudarjal je še, da je župan, ki je bil v tistem času direktor Komunale, vedel vse.



Ne glede na to, kdo je vedel, kdo je kaj storil, pa dejstvo ostaja, da je imela občina tri leta blokirane račune, da so si kljuke podajali kriminalisti, računsko sodišče in da praktično ničesar niso mogli narediti sami, ker denarja ni bilo. Ali to pomeni, da za to nihče nikoli ne bo odgovarjal, pa Feguš zaključi: »Če rečete, da nihče ne bo odgovarjal, razvlečete odgovornost tudi na vse ostale. Tudi na to upravo, ki zdaj grize kamenje, da bi prešla čez vse težave, tisti, ki je to povzročil, pa se lepo smeje. Bi bili pa obsodba ali plačilna zaveza le moralno zadoščenje. Sanacija tega minusa je misija nemogoče.«

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine