»Srečujemo se s tragedijami in srečnimi zgodbami«

Celje – »To je srce bolnišnice. Tu se zdravijo najtežji bolniki. Ves čas hodimo po noževi konici, mnogi umrejo. Srečujemo se s tragedijami in srečnimi zgodbami,« je ob 40-letnici samostojnega oddelka za intenzivno interno medicino dejal predstojnik prof. dr. Matej Podbregar. Oddelek ima danes enajst bolniških postelj, na katerih letno obravnavajo od 400 do 450 bolnikov. Od 20 do 24 odstotkov jih žal umre.
 
»Zelo se trudimo, ampak včasih se enostavno ne da več pomagati. To se moraš naučiti sprejemati. Ni pa lahko,« je povedala ena od sester, ki jih vodi glavna sestra Darja Podsedenšek. Kot so zapisali ob obletnici, delo na oddelku v veliki meri temelji prav na sestrah, ki delajo v treh izmenah, skoraj 80 odstotkov je diplomiranih sester: »Medicinske sestre morajo obvladati praktično vse vrste nadzora, pri čemer pa ne opazujejo in nadzorujejo le fiziološko, ampak tudi duševno stanje bolnikov. Prav sestre z bolniki preživijo največ časa, zato pogosto prve in edine opazijo spremembe. Imeti morajo veliko znanja, izkušenj in sposobnost, da v danem trenutku hitro in ustrezno ukrepajo.«
 

Začetki že pred pol stoletja

 
Da bolniki potrebujejo intenzivni oddelek, so internisti v bolnišnici spoznali že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Kot je dejal nekdanji predstojnik, to delo je opravljal do letošnjega julija, prim. prof. dr. Gorazd Voga, so hitro ugotovili, da to ni dovolj: »Odločili so se za samostojni oddelek, ki je bil prvi samostojni oddelek za Ljubljano v Sloveniji.« Kot je še zapisal Voga, so se oddelku poleg njega pridružili še drugi novi zdravniki specializanti: »Vsi smo se izobraževali v Centru za intenzivno medicino v Ljubljani, ki je oddelku tudi sicer nudil nepretrgano in neprecenljivo strokovno organizacijsko pomoč.«
 
Ves čas so poudarjali pomen izobraževanja in kot je dejal Podbregar, je to tudi njihova prednost: »Imamo veliko specialistov intenzivne medicine, kar je unikum v Sloveniji. Zgodovina naš oddelek uvrša med 15 najboljših v Evropi, sodimo tudi v slovenski vrh, skupaj z ljubljanskim in mariborskim kliničnim centrom.« Obema kliničnima centroma se želijo v Celju približati še po financiranju, je dodal Podbregar: »S tem bi bilo delo z bolniki še kvalitetnejše in hitrejši strokovni razvoj.«
 
Vsi so posebej poudarjali pomen ekipe, ki je, kot pravijo v bolnišnici, prav na tem oddelku edinstvena. Tu je zaposlenih sedem zdravnikov in 26 medicinskih sester. »Ta oddelek je paradni konj bolnišnice in eden od temeljev, da lahko delo izvajamo na tak način. Ključni pa so kadri. Gre za oddelek, ki deluje skupaj kot eno. Prostor, opremo se da kupiti, ljudi in odnosov pa ne,« je zaključil strokovni direktor celjske bolnišnice Franci Vindišar.