Potres na Hrvaškem poškodoval šolo, nove ne bo

Dvanajst učencev podružnične osnovne šole Kalobje ima začasno pouk v pritličju šole, osemnajst vrtčevskih otrok pa so preselili v bližnji gasilski dom. Strokovna komisija Uprave RS za zaščito in reševanje je namreč predlagala, da stavbo podrobno pregledajo strokovnjaki, saj je po potresu na Hrvaškem strop v prvem nadstropju popokal. Krajani so ogorčeni, saj so jim novo šolo, ta je stara več kot sto let, obljubljali že pred leti. Na objavljeni razpis ministrstva za izobraževanje občina Šentjur kalobske šole ne bo prijavila, saj menijo, da ni možnosti, da bi s tem projektom uspeli.

»Šola je stara okoli 160 let, leta 1944 je bila požgana, še požgan les so potem porabili za gradnjo. Škoda je vsakega denarja za sanacijo. Sploh zato, ker je bilo za šolo že predvideno 1,6 milijona evrov,« je ogorčen predsednik Krajevne skupnosti Kalobje Zdravko Hribernik. Dodal je, da so krajani sami veliko naredili: »Prebeliti smo morali sami, krajani smo dobili sponzorja, da je kupil pomivalni stroj. Sicer bi v kuhinji še danes na roke pomivali.«



Po potresu v Petrinji so v šoli nastale mikrorazpoke. Kot je dejal ravnatelj Osnovne šole Hruševec Robert Gajšek, bodo ta konec tedna odprli strop in si ogledali stanje. Krajani so razočarani, saj je občina leta 2009 pod županom Štefanom Tislom kupila zemljišče ob poslopju, kjer naj bi zgradili novo šolo. »Ne potrebujemo galeje. Samo dva kombinirana razreda in dva oddelka vrtca ter kuhinjo,« je dejal Hribernik, ki je dal pisno pobudo, da občina novogradnjo ponovno uvrsti v načrt razvojnih programov občine in prijavi na razpis ministrstva.
 

Šola ostaja

Iz občine, ki jo od leta 2010 vodi župan Marko Diaci, opozarjajo, da je občina projekt prijavila na razpis ministrstva v letih 2008 in 2011, a neuspešno: »Po letu 2011 razpisov te vrste več ni bilo, do tega leta, ko pa predvidena sredstva niso ravno na visokih nivojih. Razpisni rok se izteka še v tem tednu, občina pa bo nanj prijavila projekte, ki glede na kriterije razpisa lahko dobijo največ točk.« Dodali so, da je v občini šest šol in štiri podružnice, da so v šolsko in vrtčevsko infrastrukturo v desetih letih vložili slabih 16 milijonov evrov, od tega v kalobsko dobrih 45.000 evrov.



Na občini opozarjajo, da je problem tudi malo otrok: »Glede na demografske podatke in na vpis otrok v šolo in enoto vrtca na Kalobju je bilo z ravnateljem šole in ravnateljico vrtca ugotovljeno, da novi prostori niso potrebni.« Dodali so, da bi se novogradnje lotili, če bi bil objavljen razpis, kjer bi bilo možno dobiti sredstva, da pa bo šola v kraju ostala: »Glede na izsledke in končno poročilo o stanju objekta bomo poiskali ustrezne rešitve. Nikoli ni prišlo v poštev zapiranje šole, kot se populistično namiguje.«

Otrok sicer ni tako malo. Po podatkih ministrstva so imeli na Kalobju v zadnjih desetih letih vsako leto v povprečju osem novorojenčkov, največ leta 2019, ko se jih je v tem šolskem okolišu rodilo kar 16. Vendar vsi otroci ne obiskujejo te šole, kot pravi ravnatelj Gajšek, jih sosednje zaradi pomanjkanja svojih otrok pridejo iskat dobesedno pred vrata. Gajšek priznava, da je vzdrževanje šole z malo otroki težko: »Količina denarja je odvisna tudi od števila otrok. Ampak za kraj je pomembno, da šola ostane.«