V Celju operirali osem pacientov, do konca leta še vsaj deset

Ekipa Tomislava Klokočovnika, vršilca dolžnosti oddelka za kardiokirurgijo v Splošni bolnišnici Celje, je v zadnjih desetih dnevih opravila osem operacij na odprtem srcu. Klokočovnik jih je lani v Celju opravil že 28, a potem se je zaradi uradniških ovir s koncesijo zapletlo. Zdaj je v bolnišnici 20-odstotno zaposlen, bolnišnica je od njegovega podjetja najela del opreme. Do konca leta bodo operirali še od deset do dvanajst pacientov.

(KOMENTAR) Onemogočeni kirurg se vrača

Vlada je letos z uredbo bolnišnici odobrila 1,68 milijona evrov za sto tovrstnih operacij na leto oziroma 840.000 evrov za 50 operacij v tem letu. A so na njihov začetek precej čakali. Potem ko je Klokočovnik lani s svojim podjetjem Kardio Klokočovnik v celjski bolnišnici že izvedel 28 operacij s svojo opremo in bolnišnici plačeval najemnino za prostore, ni dobil dovoljenja za opravljanje bolnišnične dejavnosti. Teh 28 operacij nikoli ni dobil plačanih, zato je vložil tudi tožbo zoper ZZZS.

Zdaj je v bolnišnici zaposlen 20-odstotno, bolnišnica pa je morala za opremo poskrbeti sama. Za ureditev prostorov in opreme so namenili približno 600.000 evrov, s Kardio Klokočovnik pa so sklenili še 12-mesečno pogodbo o najemu medicinske opreme v višini 253.000 evrov. V bolnišnici pravijo, da bi morali sicer za dodatno investicijo v opremo odšteti še 427.000 evrov. Prvo operacijo so izvedli šele 18. novembra, saj se je, ko so že napovedali začetek operacij na odprtem srcu, napovedala še verifikacijska komisija ministrstva za zdravje. Ta je v dveh dneh izdala dovoljenje za operacije na odprtem srcu, kot so sporočili iz celjske bolnišnice, pa se z ZZZS pogovarjajo o dokončni ureditvi financiranja.

Nujnost operacij

Direktor celjske bolnišnice Dragan Kovačić je dejal, da so čakalne dobe na te posege predolge, patologija pa je smrtonosna. »V razvitih državah predstavlja približno 40 odstotkov vseh smrti,« je dejal. Dodal je, da se tudi število pacientov, ki jih letno pošiljajo v Ljubljano in Maribor na operacije, nenehno povečuje. Če so pred desetimi leti na operacijo poslali od 10 do 15 pacientov na mesec, jih zdaj pošljejo več kot 30, skupno več kot 350 na leto. Strokovni direktor Radko Komadina je dodal, da uvedba kardiokirurgije v celjski bolnišnici pomeni zmanjšanje umrljivosti bolnikov, ki so v čakalnih vrstah.

Klokočovnik moral prekiniti operacije, zdaj prevzema vodenje oddelka

Tomislav Klokočovnik je dejal, da je njegov primer eden redkih, ko se koncesionar vrne v javni sektor, v celjski bolnišnici pa želi izšolati vsaj dva kardiokirurga. Obrnil se je na vse, ki so bili proti uvedbi kardiokirurgije v Celju: »Vsi bolniki so živi, so v redu. Tisti, ki čakajo na operacijo srca, so najbolj ubogi. Bistveno je, da ljudem pomagamo.« Dodal je, da bi v Sloveniji morali opraviti 2000 operacij srca na leto, zdaj pa jih opravimo od 1300 do 1400. »Zato ima celjska bolnišnica gotovo tu svoje mesto.« Kličejo ga tudi že od drugod. »Prihodnji teden imamo spet štiri, pet bolnikov, oglasile so se že druge regionalne bolnišnice, da imajo paciente na čakalni listi. Žal na njej ljudje umirajo. Javnost to mora vedeti,« je povedal.

Operacija s kirurškim robotom. FOTO: Blaž Samec

In varnost?

Klokočovnik je dejal, da sodeluje pri vsaki operaciji. Sicer sodelujejo zaposleni celjske bolnišnice, med njimi je 57 medicinskih sester, od teh so jih 19 zaposlili na novo. V bolnišnici poudarjajo, da sodelujejo le tisti zaposleni, ki želijo. Klokočovniku asistira Marko Jovanović, ki je specializacijo opravil v Sloveniji. Hkrati pa v programu sodeluje pet tako imenovanih edukatorjev iz tujine. Bolnišnica je sklenila pogodbo z UKC Tuzla, med strokovnjaki je tudi upokojena anesteziologinja iz Zagreba.

Edukatorji so zaposleni prek avtorskih pogodb in so tam zato, da izobražujejo, je poudaril Kovačić: »Sčasoma bodo naši kadri izučeni. Strah se zmanjšuje z znanjem. Nobena nova dejavnost se ni uvedla drugače, kot da je zraven stal človek iz tujine, ki nas je učil. To pomeni, da sta za vsak segment dva. Anesteziolog in edukator. Perfuzionist in edukator in tako dalje. Imamo torej podvojene pozicije.« Dodal je, da se želijo povezati tudi z UKC Ljubljana in Maribor: »Zahvaljujem se kolegom iz Ljubljane, vodstvo UKC namreč že podpisuje soglasja za delo pri nas desetim kardioanestezistom. Dve sta že dobili soglasje. Pokazalo se bo, da gre za sodelovanje.«

Ljubljanski kirurgi za soglasja še niso zaprosili, je dejal Klokočovnik: »Malo se še bojijo, so previdni. Seveda imajo ogromno dela tudi tam. Mislim pa, da se bo to v šestih mesecih ali enem letu izkristaliziralo.« Bolnišnica bo sicer dala vlogo tudi za specializacije, je dejal Kovačić. Ali so operacije v Celju varne, je bil Klokočovnik jasen: »Če toliko let vsak dan operiram, mislim, da je to odgovor s težo. Noben pacient ni umrl. Najlepši odgovor pa je to, da me vsak dan kličejo ljudje iz Nove Gorice, Novega mesta, Slovenj Gradca … In še več bo tega.«

Med 36 operacijami, ki jih je skupno opravil lani in letos, sta bila dva zapleta, ko so morali pacienta odpeljati v UKC, a nihče ni umrl. Klokočovnik je dejal, da se je to zgodilo lani v času, ko je moral dejavnost zaradi dogajanja s koncesijo prekiniti. Povedal je, da je v Celju zagotovljena 24-urna oskrba in ekipa, ki poskrbi za morebitne zaplete.