Občina Šmarje pri Jelšah v odkup dvorca Jelšingrad

Dvorec Jelšingrad, ki predstavlja unikatni primer arabsko-mavrske arhitekture na Slovenskem, bo odkupila občina Šmarje pri Jelšah, so se strinjali šmarski svetniki. Prodaja dvorca je že večkrat padla v vodo predvsem zaradi velikih apetitov posameznih lastnikov. Medtem je občina v dvorec že vložila nekaj sredstev, potem ko ga je potres na Hrvaškem dodatno poškodoval in je bila takojšnja zaščita nujna.

Dvorec je država leta 1989 prodala Georgu Zečeviću in Dimitriju Djokiću. Danes je devetdeset odstotkov dvorca v lasti Zečevićevih dedičev. Deset odstotkov si v enakih deležih delijo trije domači lastniki, med njimi tudi mati Damjana Gobca, zastopnika Golf kluba Jelšingrad. Golf klub toži občino za 1,65 milijona evrov zaradi prekinjene najemne pogodbe za zemljišča okoli dvorca, kjer so nekoč igrali golf.



Občina je zemljišča okoli dvorca neuspešno prodajala na kar enajstih javnih dražbah. Nekaj zanimanja je sicer bilo, a vsi so želeli kupiti tudi dvorec. Tega so lastniki sicer prodajali, nazadnje se je z njimi pred dvema letoma zelo resno pogovarjal tudi domačin Franc Jager, ustanovitelj trgovske verige. Največja težava je, da si lastniki dvorca zelo različno predstavljajo, koliko je ta kulturni spomenik vreden.

Večinski lastniki so občini pripravljeni 90 odstotkov dvorca prodati za 290.000 evrov, dva od treh lastnikov, ki imajo skupaj deset odstotkov dvorca, sta pripravljena svoj delež prodati za 35.000 evrov, tretji pa »pogojuje za svoj triodstotni delež kar 100.000 evrov«, pišejo na občini. Po naših informacijah gre za Gobca, ki se včeraj na naš telefonski klic ni odzval. »Toliko denarja ne moremo dati. Z drugimi smo že dogovorjeni, bomo pa seveda poskušali kupiti od vseh,« je dejal šmarski župan Matija Čakš.



Predlog za odkup dvorca, ki so ga včeraj občinski svetniki podprli, je pripravila svetnica in konservatorka na celjski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) Lucija Čakš Orač. Zapisala je, da je cena dvorca okoli 350.000 evrov, da pa bi takoj morali izvesti popravilo strehe in zaščito orientalskih stropov, za strokovno pomoč pri tem in sofinanciranje iz interventnih sredstev so za to že zaprosili vodstvo ZVKDS. Občina dolgoročno ne bi ostala lastnica dvorca, čeprav je cilj, da bi reprezentančni prostori ostali javno dostopni. Radi bi tudi, da bi se tu spet vzpostavil golf. A župan Čakš zagotavlja: »Dokler ne bomo stoodstotni lastniki, se z nikomer ne bomo pogovarjali.«