Ne morejo privoliti v to, da jim bo cesta po diagonali presekala hmeljišče

Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) je na pet ustnih obravnav povabilo lastnike zemljišč na trasi odseka tretje razvojne osi Šentrupert–Velenje jug. Na poziv lastnikov in Združenja Rovo, naj prekinejo integralni postopek izdaje gradbenega dovoljenja, se niso odzvali. So pa lastnike opozorili, da če se ne bodo odzvali na vabilo na obravnavo in se ne bodo opravičili, bodo šteli, da se z nameravano gradnjo strinjajo.

V Združenju Rovo, ki bo na ustnih obravnavah zastopalo tudi nekatere lastnike, so prekinitev integralnega postopka izdaje gradbenega dovoljenja zahtevali, ker Dars ni predložil »dokazila o pravici gradnje na vseh zadevnih parcelah, kot to določa 43. člen gradbenega zakona«. Omenjeni zakon med drugim določa, da če investitor »nima vpisane lastninske ali druge stvarne pravice na nepremičninah, na katerih se bo izvajala gradnja, mora predložiti notarsko overjeno pogodbo o pridobitvi te pravice, ki je predlagana za vpis v zemljiško knjigo, sodno ali upravno odločbo, ki mu omogoča gradnjo oziroma izvajanje del«. Tega za vsaj deset zemljišč na tem območju ni.

Jezni domačini ob trasi so se naposlušali datumov odprtja

Z MNVP so nam odgovorili, da se je postopek izdaje integralnega gradbenega dovoljenja za ta odsek ceste začel leta 2022 na podlagi zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covida-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo: »Za popolnost vloge za izdajo integralnega gradbenega dovoljenja predložitev dokazil o pravici graditi pred izvedbo ugotovitvenega postopka ni zahtevana. Zakonodaja tudi ne določa, da bi se na zemljiščih, ki so po podrobnem prostorskem načrtu, v zemljiški knjigi izvedla kakršna koli zaznamba glede pravice graditi.«

Tudi po tem zakonu, ki ima svoje korenine v epidemiji, mora investitor za gradnjo imeti zemljišče oziroma pravico graditi na njem, a se to ugotavlja šele po izvedbi postopka. Tako na MNVP odgovarjajo, da postopka ne bodo prekinili: »Za to niso podani razlogi. Pravico graditi mora investitor izkazati pred izdajo integralnega gradbenega dovoljenja, pri čemer zakonodaja omogoča tudi izdajo delnega gradbenega dovoljenja, na primer za del odseka, ki pomeni funkcionalno celoto.«

Začeli izkopavati prvi predor na tretji razvojni osi

Če jih ne bo, se strinjajo

Na MNVP bo v prihodnjih dneh pet ustnih obravnav, na katere so vabili različne lastnike zemljišč oziroma stranske udeležence v postopku. V Združenju Rovo so MNVP pozvali, da bi opravili eno skupno ustno obravnavo, za katero so želeli, da bi bila tudi javna s predstavniki medijev: »Vsaka stranka v postopku ima pravico sodelovati v razpravi sočasno z vsemi strankami v postopku in biti seznanjena z mnenji in pripombami vseh ter z odgovori investitorja nanje.«

Opozorili so še na zapis v vabilu na ustno obravnavo, kjer MNVP piše, da če se ne bodo odzvali in ne opravičili izostanka, to pomeni, da se strinjajo z nameravano gradnjo. Dodali so, da pogrešajo tudi »javno objavo odgovorov na mnenja in pripombe, ki jih je MNVP prejel v času javne razgrnitve med 11. 9. 2024 in 11. 10. 2024«.

Krajši postopki za gradnjo tretje razvojne osi

Z ministrstva niso odgovorili, zakaj ne bo skupne ustne obravnave, zapisali so le, da bodo imeli vsi, ki so se prijavili v upravni postopek, »možnost, da se seznanijo z zahtevkom investitorja ter da podajo svoje pripombe in zahteve«. Glede opozorila, da morajo priti ali se opravičiti, sicer se bo štelo, da se strinjajo, pa na MNVP poudarjajo, da je treba po zakonodaji povabljene opozoriti na zakonite posledice. Dodali so še, da bodo vse pripombe proučili in se do njih opredelili v obrazložitvi izdane odločbe, ki bo javno objavljena na spletnih straneh MNVP.

Nekateri lastniki zemljišč v Spodnji Savinjski dolini so že napovedali, da bodo prišli na ustno obravnavo, med njimi je tudi Domen Marovt: »Mojih je vključenih vsaj dvanajst parcelnih številk, za katere so dali ponudbe, a ni bilo vse pravilno. Skupno nas je vsaj deset lastnikov zemljišč, ki smo proti cesti. Od zemlje se namreč preživljamo. Ne morem privoliti v to, da nam bo cesta po diagonali presekala hmeljišče in hmeljsko žičnico. To je naš kruh.«