Neomejen dostop | že od 9,99€
Na začetku prvega predora na tretji razvojni osi so danes postavili kip sv. Barbare, zavetnice rudarjev. Tako so obeležili začetek izkopa 497 metrov dolgega predora Konovo, ki bo sestavni del 1,8 kilometra dolge navezovalne ceste na hitro cesto med Velenjem in Slovenj Gradcem. Predor bodo zgradili v letu in pol, celotno hitro cesto od Šentruperta do Koroške pa do leta 2028.
Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je na slovesnosti poudarila, da je tretja razvojna os eden pomembnejših infrastrukturnih projektov v državi: »Koroška in Šaleška sta predolgo čakali.« Kot je dodala, je zadovoljna, da dela potekajo v skladu s časovnico. Termin za odsek Velenje–Slovenj Gradec ostaja junij 2028: »Nekaj je še izzivov pri pridobivanju gradbenih dovoljenj in od Slovenj Gradca navzgor tudi pri umeščanju v prostor, ampak 'ne' in 'ne gre' za nas ni odgovor. Tisti, ki dajejo mnenja, tudi povedo, kako je treba stvari dopolniti, da bodo dokumenti pravočasno na mizi.«
Sklop Gaberke so že zaključili, trenutno delajo na sklopih Škalsko jezero, Jenina in Konovo. Dars je pogodbo za gradnjo sklopov Škalsko jezero in Konovo na odseku med Velenjem in Slovenj Gradcem sklenil marca lani. Pogodbena vrednost del je 55,45 milijona evrov, rok za dokončanje pa je konec septembra 2025. Tunel Konovo je po besedah Bratuškove eden pomembnejših objektov: »Poleg viaduktov, ki jih je kar nekaj, je to zahtevnejši del trase, ampak brez tega tunela tretje razvojne osi ne bi bilo. Vsak meter je pikica, ki bo Koroško povezala z Ljubljano.«
Kot je dejal predsednik uprave Darsa David Skornšek, nameravajo letos pridobiti še tri gradbena dovoljenja, po njihovi pravnomočnosti pa bodo izvedli vse postopke, da začnejo čim prej graditi. Tehnično in finančno je najzahtevnejši sklop Velunja, javno naročilo zanj bodo objavili po pridobljenem gradbenem dovoljenju. Potrditev gradbenega dovoljenja pričakujejo aprila in pravnomočnost maja, junija načrtujejo objavo druge faze razpisa, graditi pa bi začeli še letos.
Na delu tretje razvojne osi med Šentrupertom in Velenjem so po navedbah Skornška odkupili večino zemljišč, ko bodo pridobili gradbena dovoljenja, bodo tudi na tem odseku začeli še letos delati. Čeprav je trasa razvojne osi od Šentruperta do Koroške na območju, ki je bilo lani zelo prizadeto v ujmi, ministrica Bratuškova pravi, da gradnja tretje razvojne osi ni ogrožena, tudi trase ne bodo spreminjali oziroma prilagajali: »Na srečo sama trasa, gradbišča, ki so bila že v času poplav odprta, niso bila hudo prizadeta. Mislim, da je na enem odseku za dan ali dva prišlo do zamika, ampak to je tudi vse.« Tako časovnica ostaja enaka. Dokončanje celotne hitre ceste na Koroško je po navedbah Skornška predvideno v letu 2028.
Ministrica je glede naraščajočih cen dejala, da pričakuje, da bodo izvajalci dela opravili za ceno, s katero so se prijavili na javni razpis: »Inflacija se na srečo umirja, stroški gradbenega materiala tudi, pri železnicah na žalost ne, mogoče zato, ker vsa Evropa veliko investira v železnice. Če bi že prišlo do višje inflacije, obstajajo tako določila v pogodbi kot zakonska določila, kaj se lahko upošteva in kaj se mora upoštevati.«
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji