Draga, a učinkovita odstranitev težkih kovin iz tal

Celjska tla so onesnažena s težkimi kovinami, zlasti sta problematična svinec in kadmij, ki sta strupena in škodljiva že v nizkih koncentracijah. Profesor z ljubljanske biotehniške fakultete Domen Leštan svetuje, da bi v Celju v prvi fazi prepovedali pridelavo določene vrste zelenjave, dolgoročno pa tla očistili. Kako bi to lahko storili, so dva dni prikazovali na Jamovi ulici.

Infografika Delo

Tehnologija ReSoil je plod raziskovalcev in profesorjev Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, zdaj se s tem ukvarja odcepljeno podjetje Univerze v Ljubljani Envit. V okviru podoktorskega projekta Simona Gluharja, ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost, so na Jamovi ulici v Celju dva dni demonstrirali, kako iz zemlje odstraniti težke kovine. Kot je pojasnil Simon Gluhar, gre za občinsko zemljišče, kjer so v preteklosti načrtovali ureditev urbanih vrtov, a ta načrt ni več aktualen.

Očiščena zemlja je primerna za gojenje zelenjave in vsekakor ni mrtva. Strokovnjaki za tehnologijo ReSoil to dokazujejo z gredicami, kjer rastline dobro uspevajo. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Analize tega območja, ki je sicer travnik, so pokazale, da povprečne koncentracije strupenih kovin v tleh presegajo opozorilne vrednosti. Po remediaciji so bile povprečne koncentracije težkih kovin bistveno nižje, pri svincu in kadmiju niso presegle niti mejnih vrednosti. Kot je pojasnil Leštan, gre za inovativno metodo, s katero iz zemlje odstranijo svinec, cink, kadmij, baker, pa tudi arzen in antimon. »Vežemo jih na tako imenovane kelatne ligande, ki povlečejo kovine iz tal v raztopino. Inovativnost tehnologije je v tem, da kovine spravimo tudi iz raztopine, recikliramo kelatni ligand in hkrati procesno raztopino. Zemljo ločimo od raztopine in dobimo tla, iz katerih smo kovine bolj ali manj odstranili.«

Primerna zemlja

Tla so po remediaciji primerna za varno gojenje rastlin, je poudaril Leštan. Metoda za območje stare Cinkarne ni primerna, ker je tam onesnaženje premočno, prave prsti pa sploh ni. »Ta metoda je primerna za vrtove, tudi za kmetijska tla, za tla za varno rekreacijo,« je dejal Leštan. Ne pa tudi za sanacijo vrtcev, je dodal. »Na igriščih vrtcev mora biti ničelna toleranca. Tam je treba tla zamenjati.«

Domen Leštan (levo) in Simon Gluhar v enem od dveh kontejnerjev, v katerih so prikazali čiščenje zemlje težkih kovin. FOTO: Špela Kuralt/Delo

Občina in država sta do zdaj zamenjali zemljo že skoraj pri vseh vrtcih, še trije čakajo na sanacijo. Leštan poudarja, da bi morali v Celju tla vzeti resno. »Če na tej zemlji gojite zelenjavo, boste gotovo z zelenjavo zaužili vsaj kadmij. Svinca manj, ker ima druge poti izpostavljenosti, predvsem prek prahu, otroci ga zaužijejo, ko nosijo roke v usta. Mislim, da bi bilo treba resno vzeti priporočila o pridelavi in vsaj pridelavo nekatere zelenjave, kot sta špinača in korenje, prepovedati. Potem pa se lotiti sanacije. Način, ki ga predstavljamo, je drag, ampak je trajen.«

Čiščenje kubičnega metra zemlje stane 100 evrov, to pomeni od tri do štiri kvadratne metre vrta. Leštan pravi, da je v Sloveniji še prenizka stopnja zavedanja, kaj pomenijo težke kovine v tleh in kako nevarna sta svinec in kadmij. Je pa zelo veliko zanimanja za njihovo tehnologijo čiščenja zemlje v ZDA, ki so močno obremenjene s svincem, pa tudi na Kitajskem, zanima se tudi vojska, katere strelišča so onesnažena s svincem iz izstrelkov.