Bodoči najvišji stolp v Sloveniji trčil ob zahtevo za referendum

Rogaška Slatina – Občani so na javni predstavitvi načrtovanega 106 metrov visokega razglednega stolpa Kristal sredi Rogaške Slatine, ki bi bil hkrati najvišja stavba v Sloveniji, zahtevali referendum. Župan Branko Kidrič pravi, da to nima smisla, ker ni še nič določenega. Posnetka, ki dokazuje, da bi občanom lahko iz stolpa gledali v domove, pa, kot je dejal, ne morejo dati, ker ga občina nima.

Kidrič je februarja za Delo dejal, da so se projekta lotili analitično in da so tudi z dronom preverjali, kako visok mora biti stolp na mestu stare glasbene šole, da se bo videlo čim več Rogaške Slatine. To je sodeč po zapisniku povedal tudi na januarski seji, ko so se svetniki lahko sami prepričali, da se bo videlo res veliko, kot pravi svetnica Andrejka Flucher: »Vidi se na zasebne vrtove, v hiše. Ljudem ne moremo tako vdirati v stanovanja. Stolp bo višji, kot je pokopališče na hribu. Nekateri zato pravijo, da bodo upokojenci, ki ne morejo več na pokopališče, šli kar na stolp.«

Posnetek z dronom so občani zahtevali tudi na javni predstavitvi, Iztok Virant ga je od občine zahteval še uradno. A je zahtevo občina z odločbo zavrnila, saj da posnetka niso naročili in da »z njim ne razpolagajo«. Kako je mogoče, da so ga gledali občinski svetniki, pa župan Kidrič odgovarja: »Posnetek je samoiniciativno naredil neki občan. Ičo mu pravijo.« Priimka tega občana, ki je posnetek očitno pred sejo občinskega sveta posredoval občini, se ni spomnil.

Prave ideje

Stavbo stare glasbene šole je občina kupila leta 2014 in bi jo za stolp porušili. Zavzel bi četrtino površine sedanjega objekta, na preostanku pa bi uredili trg in parkirna mesta. Na občini so prepričani, da bi bil stolp generator povečanega obiska v kraju. Flucherjeva meni, da so težave povsem drugje: »Staro glasbeno šolo so kupili za 300.000 evrov, župan pravi, da je v slabem stanju in da jo bodo podrli. Ker pa ne vedo, kaj bi tam naredili, vendarle so dali veliko denarja zanjo, bi delali stolp. Ta bo po ocenah stal dodatnih 2,1 milijona evrov, treba bo porušiti še bližnjo hišo, porabljenega bo veliko denarja.« Tudi Virant je opozoril na problem umestitve, saj gre za prometno zelo obremenjen del Rogaške Slatine, v bližini sta tudi glasbena in osnovna šola.

Kidrič pravi, da gre za zdaj zgolj za predloge: »Nič še ni določenega. Predlagali smo lokacijo. Ni res, da nimamo idej. Saj smo dobili tudi druge, ampak ali res hočemo še en muzej, ki ga bo potem financirala občina? Cilj je, da dobimo objekt, ki se sam živi. Očitajo nam, ker smo kupili stavbo. Eden od svetnikov je dobro vprašal, ali bi bilo potem bolje, če bi hišo kupil Rus in naredil kupleraj? Če bi bilo zasebno, ne bi imeli nobene besede.« Občina sicer ni izkoristila predkupne pravice pri Zdraviliškem parku, ki je zdaj prav tako zaseben.

Za ali proti?

Kidrič pravi, da velika večina stolp, ki je delo arhitekta Nandeta Korpnika in podjetja Ponting, podpira in da referenduma, vsaj za zdaj, ne bo. Projekt so po njegovem želeli izpeljati kar najbolj transparentno: »Veliko je projektov, ki jih še ni v načrtu razvojnih programov. Ampak tega smo hoteli predstaviti javnosti. Je pa to projekt za čez pet let. Ne bomo ga dobili jutri. Zbiramo smernice vseh, ki morajo dati soglasje za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta.«

Nekateri občani pa bodo očitno pri referendumu vztrajali. Viranta moti, da občina idej ni iskala širše: »Očitno ne zmorejo ali nočejo poiskati rešitve znotraj adaptacij starega, ne iščejo rešitev v obliki delavnic ali delovnih skupin različnih strokovnjakov zunaj občinske uprave in v načrte ne vključujejo lokalnega prebivalstva.« Na pojasnilo občine, da bi bil stolp atrakcija in dodana vrednost turistični ponudbi, pravi: »Razglednega stolpa, umeščenega med stanovanjske stavbe in hkrati med hribe, res ni še nikjer. Verjetno z razlogom, kajne?«