Arso začel ugotavljati okoljsko škodo pri Uniorju

Družba Unior iz Zreč je javnost o izpustu par, v katerih je bila tudi »manjša koncentracija kromovega trioksida«, iz kadi za galvanizacijo v bližnjo okolico obvestila tri tedne po tem, ko so jih na čudno zmes na avtomobilih opozorili zaposleni. V kromovem trioksidu je šestvalentni krom, ki je zelo strupen tudi v nizkih koncentracijah in kancerogen.

»Strupenost je v njegovi izjemni sposobnosti, da učinkovito prehaja celične membrane, z organsko snovjo pa se zelo hitro reducira. Reducira se v trivalentni krom, pri tem pa poškoduje DNK, začnejo se prelomi na naši DNK,« razlaga dr. Radmila Milačič iz Odseka za znanosti o okolju Inštituta Jožef Stefan. Iz NIJZ mirijo, da je za razvoj raka potrebna dolgotrajna, večletna oziroma večdesetletna izpostavljenost.

Milačičeva pojasnjuje, da šestvalentni krom vstopi v človeško telo prek stika s kožo, z vdihavanjem ali pitjem vode, onesnažene s šestvalentnim kromom: »Pri kožnem stiku je zelo znan alergen, povzroča močne dermatitise, lahko tudi kožnega raka.«

Predsednik uprave Uniorja Darko Hrastnik je ta teden dejal, da znakov izpostavljenosti, kot so izpuščaji in kašelj, zaposleni niso kazali, tudi zdravniki v kraju tega niso zaznali. Dodal je, da gre za tako majhne koncentracije, da njihovi zaposleni v tem obratu niti ne nosijo zaščitnih mask.

Darko Hrastnik. FOTO: arhiv Dela

Koliko kromovega trioksida je ušlo, ni znano

Radmila Milačič opozarja, da so najbolj ogroženi prav tisti, ki so temu izpostavljeni poklicno. Kot primer je navedla varilce, kjer krom pri visokih temperaturah iz ničvalentnega stanja oksidira v šestvalentno obliko. Tam se sprosti tudi kromov trioksid kot para oziroma hlapi: »Če to vdihuješ, pride v pljučno tkivo, ki je zelo nežno, tam poteka redukcija, poškoduje celice in lahko se razvije rak na pljučih. Zaposleni morajo zato nositi zaščitno opremo, da par ne vdihujejo.« Na NIJZ dodajajo, da neposredno vdihavanje šestvalentnega kroma takoj povzroči »draženje sluznic dihal, ima škodljive učinke za ledvice, vranico in jetra. Poškodbe notranjih organov lahko nastanejo pri neposrednem vdihavanju pri koncentraciji 2,5 mikrograma na kubični meter zraka.«

Ta oblika kroma se uporablja tudi pri galvanizaciji kot v primeru Uniorja. Milačičeva pravi, da podatkov, koliko kromovega trioksida je ušlo v okolje, ni znano, saj ne moremo vedeti, kaj pomeni »manjša koncentracija«: »Če bi bili izpusti močni, bi tisti, ki so bili takrat v bližini, čutili rezek vonj zaradi kislinskih hlapov, ki so bili zraven. Zunaj bi bil nekdo lahko ogrožen, če bi zraven stal in to vdihaval. Vendar podatkov, za kako velik dogodek je šlo, ni. Vsekakor pa lahko zagotovim, da se je vse tisto, kar se je usedlo v okolici, verjetno hitro reduciralo.«

Trivalentni krom je, kot piše NIJZ, za naš organizem nujen. Kakšna je morebitna okoljska škoda, zdaj ugotavlja Arso, včeraj so vzeli vzorce tal. V Uniorju, kjer so o dogodku obvestili le inšpektorat, niso pa poklicali ne 112 ne bližnje šole, so obžalovali pozno obveščanje javnosti. Še prej pa so opravili meritve, ki so pokazale, da izpust na okolje ni vplival. Radmila Milačič opozarja: »Če bi poklicali našo mobilno enoto, ki bi na kraj dogodka prišla takoj in počrpala zrak, bi lahko pregledali, koliko je bilo v njem šestvalentnega kroma. Kaj bo laboratorij videl po enem tednu? Nič! Organska snov v okolju (rastline, listje, drevesa …) je šestvalentni krom reducirala, krom v trivalentni obliki pa je že sam naravno prisoten v tleh.«