Župan v 60-stranskem poročilu vidi en sam resen očitek

Računsko sodišče je pregledalo poslovanje občine Cerkno za leto 2020 in ji zaradi več kršitev zakonodaje izdalo negativno mnenje. Vodstvo je večino nepravilnosti odpravilo že v času revizije, preostale nameravajo v za to določenem roku. Na občini so najprej zatrdili, da »pomanjkljivosti« niso imele finančnih posledic, a je to ob očitanih nepravilnostih težko verjeti.

Iz revizijskega poročila med drugim izhaja, da je občina sklenila pogodbo o brezplačni uporabi prostora za nedoločen čas, da ni zaračunavala obratovalnih stroškov in stroškov rednega vzdrževanja, sredstva je dodelila na podlagi neposredne pogodbe, za sklenitev katere niso bili izpolnjeni pogoji. V prvem odzivu je bilo vodstvo na občinski spletni strani skopo: »Ugotovljene so bile določene postopkovne pomanjkljivosti, ki so bile v času revizije večinoma odpravljene. Pomanjkljivosti niso imele nobenih finančnih posledic.«

Na računskem sodišču so za Delo pojasnili, da tovrstnih ravnanj ni mogoče opredeliti kot postopkovne pomanjkljivosti, saj bi jih s tem relativizirali. Župan Gašper Uršič poročilo sicer ocenjuje kot korektno in zanika, da bi šlo za malomarno ravnanje ali okoriščanje občinske uprave. Nizko število zaposlenih mora po njegovih besedah pokriti širok spekter državne zakonodaje, spremembe predpisov so pogoste, število zaposlenih omejuje višina občinskega proračuna.

Na računskem sodišču so neodvisno od tega pojasnili, da iz poročila jasno izhaja, da so imela ravnanja občine, v zvezi s katerimi so ugotavljali nepravilnosti, neposredne finančne posledice. Na vprašanje, ali res misli, da teh posledic ni bilo, Uršič odgovarja: »Morali bi biti bolj natančni in zapisati, da ni bilo 'nobenih omembe vrednih večjih finančnih posledic'.«

Izpostavlja, da so društva v malih občinah zaradi neživljenjskih predpisov udarjena, saj delo in čas, vložena v pripravo prijave na razpis, pogosto presegata njegovo vrednost, zato jim občine skušajo priti naproti. V njihovem primeru so z društvi, ki najemajo pisarne v Večnamenskem centru, sklenili anekse k pogodbam in jim proporcionalno zaračunali del obratovalnih stroškov. Zneski znašajo od deset do največ 200 evrov na leto. »Ta 'drobiž' se prenese iz enega žepa v drugega, nato pa iz drugega spet v prvi žep – društvo plača del obratovalnih stroškov občini za uporabo občinskih prostorov, nato pa se prijavi na razpis za dodelitev sredstev za svoje delo,« opozarja na anomalije države.

Ena od kršitev je bila povezana s podjetjem Komunala Idrija, katerega 15-odstotna solastnica je cerkljanska občina. Uršič pojasnjuje, da so s Komunalo sklenili »neposredno pogodbo o upravljanju nepremičnin v občinski lasti. Pripomba računskega sodišča je bila, da bi morala občina objaviti javno naročilo in naj se prouči možnost za izvedbo javnega naročila 'in house', za katero pa morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, kot so lastništvo in neudeležba zasebnega kapitala, odločilni vpliv na poslovanje in odstotek obsega poslovanja s subjektom.«

V določenem roku morajo odpraviti preostale nepravilnosti. FOTO: Arhiv občine Cerkno

Večina nepravilnosti odpravljenih

Računsko sodišče je med drugim zapisalo, da je župan premalokrat skliceval seje občinskega sveta, poročila o izvrševanju proračuna so bila neustrezna in premalo pojasnjena, v evidenco premoženja je občina pozabila vključiti zemljišče, vrednost javnih naročil pa razdelila in se izognila postopku javnega naročanja. Pri zadnjem je šlo za izvajalca Raspet, d. o. o. Občina je naročila izvedbo dveh različnih projektov – asfaltacijo odseka ceste in preplastitev drugega odseka – a je računsko sodišče to obravnavalo kot istovrstno delo. Vse v določenem proračunskem letu planirane asfaltacije in preplastitve bi morali združiti in objaviti eno javno naročilo za vse cestne odseke.

Župana čaka še ureditev lastništva za nedokončan gasilski dom v Otaležu, kar je sam označil za edini resnejši očitek računskega sodišča. Občina je leta 2020 za dela na objektu neposredno iz proračuna plačala 100.000 evrov. Denar bi morala nameniti krajevni skupnosti, ta pa ga nato nakazati izvajalcu.

Zgodba sega še v mandat prejšnjega župana Jurija Kavčiča. Začetni načrti za nov gasilski dom v Otaležu so pri Kavčiču in krajanih sčasoma prerasli apetite, pridružila se jim je želja po večnamenski dvorani, niso pa tedaj dorekli, niti kdo je investitor niti kako se bo projekt financiral oziroma kdo bo zagotavljal sredstva za njegovo vzdrževanje. V prvem mandatu Uršiču tega ni uspelo urediti, zdaj ga je k temu »prisililo« računsko sodišče.