Neomejen dostop | že od 9,99€
Prvomajska budnica in promenadni koncert sta mimo, člani Godbenega društva rudarjev Idrija – najstarejše neprekinjeno delujoče godbe na Slovenskem in v Evropi – pa se že ozirajo k novim izzivom. Pred kratkim je prvič v 357 letih predsedniško mesto prevzela ženska, zgodila pa se je tudi menjava na dirigentski poziciji.
Že pred prevzemom pomembne funkcije je opravljala različne naloge v organizacijskih odborih društva. Z njo so rudarski godbeniki prvič v svoji 357-letni zgodovini na čelo dobili žensko. Izzivov ji, kot je dejala sama, ne bo manjkalo. Ob organizaciji koncertov in drugih dogodkov bo ob podpori preostalih članov skrbela, da bo delovanje godbe vsaj tako uspešno kot doslej teklo tudi v prihodnje. »Želimo si, da bi poleg tradicionalnih koncertov v idrijski občini nastopili tudi v drugih krajih po Sloveniji,« je enega od načrtov za prihodnost razkrila nova predsednica. V nasprotju z mnogimi drugimi godbenimi društvi vsaj glede podmladka – kljub pospešenemu izseljevanju mladine iz občine Idrija – godbeniki nimajo skrbi.
»Glede tega imamo res veliko srečo. Kar nekaj naših članov je akademskih glasbenikov, nekaj je študentov glasbe, radi prihajajo na vaje, gostovanja in koncerte, kolikor jim čas dopušča. To pomeni, da delamo v pravi smeri. V zadnjih dveh letih smo dobili 11 novih članov,« je dodala predsednica društva Nives Koželj Bizjak. Povprečna starost članov idrijske rudarske godbe je 28 let, orkester je torej res mlad. Tradicijo, ki so ji zavezani, spoštujejo vsi, od najmlajših članov, ki nimata niti 14 let, do klarinetista Marjana Kogeja, ki jih šteje 86.
Najstarejša omemba rudniške godbe sega v leto 1665. Godbeniki, kot so zapisali v predstavitvi, tako z imenom kot uniformami ostajajo zvesti rudarski tradiciji, saj je bil rudnik njihov ustanovitelj, povezujejo pa jih tudi stare rudarske vrednote, kot so tovarištvo, iskanje svetlih plati življenja in ne nazadnje samosvoj humor: »Morda je to tisto, zaradi česar sta Idrija in njena godba zgodba o uspehu. Morda je zato naše srce tako veliko, da medse sprejmemo marsikaterega posebneža, ki nas obogati in s katerim rastemo naprej.«
Kot enega od »posebnežev« so na spletni strani v čisto pozitivni nameri navedli dirigenta Domna Prezlja, ki pa se je po enaindvajsetih letih vodenja umaknil. Vloga, ki jo bo prevzel njegov naslednik Aljoša Deferri, je zahtevna, saj je godbeno društvo s Prezljem, izkušenim muzikologom in trobentačem, postalo ena najboljših neprofesionalnih pihalnih godb v Sloveniji. Deferri se je z idrijskimi glasbeniki na prvi vaji srečal minuli torek, pričakovanja so z obeh strani velika.
Nives Koželj Bizjak je povedala, da bodo sicer zagotovo potrebovali nekaj časa, da se navadijo drug drugega, z Deferrijem bo nastopil nov način dela: »Začeli smo se pripravljati na tradicionalni junijski koncert, ki ga bomo letos združili z 10. obletnico vpisa dediščine živega srebra mest Almaden in Idrija na Unescov seznam svetovne dediščine. Dober mesec časa imamo, da naštudiramo celoten program. Potem nas jeseni čakajo vaje, novembra bomo predvidoma gostovali v z Idrijo pobratenem francoskem mestu Aumetz in se ob tem pripravljali na tradicionalni božično-novoletni koncert.«
Godbeno društvo rudarjev Idrija ima okrog 65 aktivnih članov, vsaj okoli 60 jih vsako leto igra na božično-novoletnem koncertu, ki je eden od glasbenih dogodkov leta v občini. Dirigent Domen Prezelj je z glasbeniki odlično sodeloval in zapušča orkester v odlični kondiciji. Klarinetist Aljoša Deferri, ki trenutno še vodi Papirniški pihalni orkester Vevče, ob tem je tudi strokovni vodja Orkestra Slovenske vojske, je ob nastopu nove funkcije povedal, da izlije vsak dirigent oziroma umetniški vodja v orkester precej sebe, v Idriji pa bo poskušal še nadgraditi delo svojih nadvse uspešnih predhodnikov.
»Vodenje orkestra je pedagoško-andragoško delo. Najprej bom moral spoznati zvok godbenega društva, zaradi različnosti članov najti neki skupni imenovalec. Velik del glasbenega udejstvovanja pa je zagotovo tudi druženje, tam se spletajo prijateljske vezi,« je povedal tik pred prvo vajo. Po prvi avdiciji v Idriji je dobil občutek, da gre za orkester, ki deluje na zelo visoki ravni, zato bo delo zahtevno. Težke skladbe, ki jim bodo rudarski glasbeniki zagotovo kos, bodo zanj izziv, prepričan pa je, da bodo uspešno sodelovali.
»Moja vizija je, da bi se Godbeno društvo rudarjev Idrija udeležilo tekmovanja Zveze slovenskih godb, kjer niso nastopili od leta 2002. Da bi se s tem pokazali širši javnosti in dobili nekakšen vtis o lastnih sposobnostih,« je del načrtov za prihodnost razkril izkušeni glasbenik.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji