Novi direktor bo sledil prioritetam svoje predhodnice

Ko je Marija Magajne prevzela funkcijo državne sekretarke na ministrstvu za zdravje, se je izpraznilo delovno mesto direktorja Zdravstvenega doma (ZD) Idrija. Člani sveta zavoda so prejšnji teden soglasno potrdili Tomaža Glažarja, do polnega imenovanja ga morata potrditi še občinska sveta v Idriji in Cerknem. Kot vršilka dolžnosti bo zavod do imenovanja direktorja s polnim mandatom še naprej vodila Ana Ogrič Lapajne. Prejšnja kandidatka Milovana Lukan je sicer dobila soglasje sveta zavoda, a so ji rdečo luč nato prižgali občinski svetniki

Glažar glede tega ne pričakuje težav. Kandidat za zasedbo funkcije direktorja ZD Idrija je za Delo pojasnil, da bo, če k njegovemu imenovanju podata soglasje občinska sveta, poskušal uravnotežiti poslovanje zdravstvene ustanove. Zaradi razvoja novih dejavnosti je bila izguba po njegovih besedah v zadnjih letih sicer pričakovana. Zaključno poročilo o poslovanju v letu 2020 bodo v ZD oddali do 28. februarja, leto 2019 so zaključili z negativnim poslovnim izidom – presežek odhodkov nad prihodki je znašal 114.262 evrov. 



V delovanju bo Glažar sledil prioritetam, ki jih je zastavila že njegova predhodnica, in sicer poudarku na preventivi v okviru Centra za krepitev zdravja (CKZ), poskušal bo pridobiti tudi dodatne kadrovske moči na področju medicine dela. V ZD Idrija zdaj deluje le en program s tega področja, potrebe pa so precej velike. 

Na vprašanje, kako se bo v mandatu lotil urejanja področja ginekologije in pediatrije, je odgovoril: »Pediatrija je problem v vsem osnovnem zdravstvu na ravni celotne države, ker večina pediatrov ostane v sekundariju, se pravi v bolnišnicah. Ustrezen napor je zato treba vložiti v to, da privabimo specializante, to je najbolj zanesljiva pot.« Konec leta 2019 so v ZD Idrija po skoraj desetih letih zaposlili zdravnika specialista pediatrije. 

O zdravstveni postaji Cerkno nič konkretnega

Glede selitve zdravstvene postaje v Cerknem, ki se obljublja že kar nekaj časa, konkretnih odgovorov ni podal, niti s problematiko ni prav zelo seznanjen, čeravno je v svetu zavoda tudi predstavnica občine Cerkno. »Na svetu zavoda so me na to sicer opozorili. Če so razmere slabe, jih je treba izboljšati. Če gre za resno zadevo, je treba zavihati rokave, poiskati finančna sredstva, morda tudi prek evropskih razpisov, in čim prej narediti načrt. Treba je zagotoviti ustrezne pogoje za osebje in za paciente.«



V ZD Idrija ambulante – v nasprotju s prvim valom – delajo na polno, po odločitvi in sklepu vlade je ustavljena le preventiva (na primer CKZ, referenčne ambulante, kar je vezano na izvajanje preventivnih dejavnosti v ZD), so pojasnili v ZD Idrija. Med lanskim prvim valom epidemije koronavirusa so morali reorganizirati ambulante, posledično so v prvem polletju lanskega leta zabeležili nekoliko (pričakovano) slabšo realizacijo načrtovanih programov. Tega v »drugem valu« ni, ker ambulante vključno z zobozdravstveno delajo v polnem obsegu, dodatno so vzpostavili še delo v covid ambulanti, ki dela tako rekoč že od sredine oktobra – tja je na delo razporejen en zdravnik skupaj z diplomirano medicinsko sestro.

So pa zaposleni iz programov, katerih delo je po sklepu vlade začasno prekinjeno, razporejeni na druga delovišča – odvzem brisov, delo na točkah množičnega testiranja, triaža in podobno. Glede delovanja NMP njen vodja Tine Pavšič pojasnjuje: »Če primerjamo obdobje od julija do decembra 2019 in 2020, je število nujnih intervencij v ZD Idrija primerljivo. Nujnih prevozov z nujnimi reševalnimi vozili je bilo v drugi polovici leta 2020 422, v letu 2019 pa 446. Upoštevati moramo, da se je precej prevozov bolnikov s covidom-19 iz DSO in tudi nekaterih iz ambulant NMP izvedlo v sklopu dispečerske službe zdravstva, kamor se tudi ekipa ZD Idrija z NRV še vedno vključuje približno dvakrat do trikrat na teden. Ti prevozi v zgoraj zapisani statistiki niso zabeleženi.«

Število pregledov v ambulanti NMP je v primerjavi z lanskim letom manjše, predvsem na račun manjšega števila drugih infektivnih obolenj in delovanja ločene ambulante za infektivne bolezni. Tudi poškodb je v času omejitev zaradi epidemije glede na oceno manj (tako rekoč ni poškodb na smučiščih, manj jih je tudi pri drugih športnih aktivnostih). Občutno manj je v času epidemije in zaprtja šol pregledov otrok na NMP.