Cerje bo ozelenelo s srčnostjo ljudi

Gozd ob pomniku na Cerju si je komajda dobro opomogel po velikem požaru leta 1994, ko ga je avgusta spet doletela ista usoda. Sanacija bo zahtevala najmanj dve desetletji, pogozdovanje požarišča pa je treba začeti čim prej. Poleg državne pomoči tudi s pobudo za pobiranje prostovoljnih prispevkov Drevo za Cerje.

Kar 85 hektarjev, od tega 37 hektarjev mladega gozda, je zgorelo v nekajdnevnem požaru, ki ga je pogasilo šele 742 gasilcev. Približno 22 hektarjev gozda bo treba zasaditi na novo, ocenjujejo v Zavodu za gozdove (ZGS), toda sadik drevesnih vrst, ki obkrožajo Cerje, na trgu ni. Za nameček grozi nevarnost razraščanja tujih invazivnih vrst namesto avtohtonih črnega bora, ostrolistnega javorja in hrasta.



Zavod, ki ekološko škodo ocenjuje na 85.000 evrov, bi moral najprej vzgojiti sadike ali posejati seme. Da bi čim prej dobili potreben denar, so partnerji iz lokalnega okolja pripravili spletno nabirko Drevo za Cerje, kjer je mogoče z desetimi evri kupiti sadiko, v ceno pa so vključeni posaditev, gnojilo, oporni količek in oskrba.

Varovanega območja ne morejo varovati

Manj spodbudno pa je, da gasilci preventivno ne morejo postaviti infrardeče kamere, s katero bi lahko še hitreje ukrepali. Območje na nasprotni strani doline, kamor bi postavili največ petmetrski steber s kamero, je namreč varovano, s tem pa je gradnja prepovedana. Vsaj zaenkrat.



»S kamero na robu Trnovske planote bi pokrili celotno Vipavsko dolino in severni Kras. Da je ne smemo postaviti, je nerazumno, saj gre za varovanje narave. Prej ko opazimo požar, prej se odzovemo in prej pogasimo. Za službe državnega pomena bi v takšnih primerih vendarle morali najti rešitev,« je prepričan poveljnik poklicne goriške gasilske enote Simon Vendramin. Opazovalna kamera, ki jih v uporabo predlaga tudi zavod za gozdove, stoji na Planini pri Ajdovščini. Rešitev bodo v kratkem vendarle poskušali poiskali z Zavodom RS za varstvo narave. Policija vzroke za požar na Cerju še preiskuje.

Spoštovanje razglasov. No, ja …

Glede na podatke o gozdnih požarih za obdobje 1988–2018 v Sloveniji je število požarov po posameznih letih odvisno zlasti od vremenskih razmer v spomladanskem in poletnem obdobju. Zaradi učinkovitega sistema gašenja požarov se opožarjena površina zmanjšuje, navajajo v ZGS. »Največ požarov je na kraškem območju. Zaraščanje krajine na tem območju požarne ogroženosti ni povečalo, ker se je hkrati z zaraščanjem krajine zmanjševala kmetijska dejavnost,« pravi vodja službe za varstvo gozdov ZGS Marija Kolšek.



V naravnem okolju, kamor prihaja več ljudi, je večja tudi potencialna požarna ogroženost, dodaja. »To velja zlasti na območjih tradicionalne uporabe ognja pri kmetijskih in gozdarskih dejavnostih. V gozdarstvu je kurjenje v gozdovih prepovedano. Izjema je kurjenje oziroma uporaba ognja pri zatiranju podlubnikov, pa še to le z dovoljenjem zavoda za gozdove.«
Na splošno ljudje spoštujejo razglase o požarni ogroženosti in takrat ne kurijo. »Seveda so izjeme in zato tudi zagori v tem času. Takih pregledov pri nas na inšpektoratu nimamo,« poudarja požarna inšpektorica Romana Lah.



Leta 2017, ko je bilo več razglasov, je inšpektorat obravnaval okoli 20 prekrškov, lani pa zaradi ugodnih vremenskih razmer razglasov ni bilo, zato tudi kršitev ni bilo veliko, ugotavlja: »Letos smo tudi že obravnavali okoli 20 prekrškov. Med najpogostejšimi kršitvami, ki jih mi zaznamo, so nespoštovanje prepovedi kurjenja v času razglašenih požarnih ogroženostih ter nespoštovanje ureditve kurišča, kadar je kurjenje dovoljeno.«