Mestni muzej Idrija, osrednja kulturna institucija v mestu, letos praznuje 70 let delovanja. Ob tem jubileju imajo še kup drugih razlogov za slavje. Pred natanko šestimi desetletji so v upravljanje dobili Partizansko bolnico Franja, ki bo decembra zaznamovala 80. obletnico odprtja.

Obletnice so priložnost za pogled na prehojeno pot, predvsem pa za razmislek o tem, kako se še bolj(e) odpreti obiskovalcem. Direktor Mestnega muzeja Idrija (MMI) Miha Kosmač je na novinarski konferenci danes najprej predstavil novo knjigo Razstavljamo čas (1953–2023), s katero so vstopili v leto jubilejev. Gre za knjižni prerez sedemdesetih let delovanja, predstavitev muzejske izdajateljske dejavnosti, objektov in spomenikov, ki jih upravlja institucija, in izzivov, ki jih to prinaša, omenjene so tudi začasne in stalne razstave ter zanimive anekdote. V sedemdesetih letih so, kot izhaja iz nove publikacije, pripravili 42 stalnih in 807 občasnih razstav. 

Skriti dragulj deloval zaradi srčnosti običajnih ljudi

Muzealci resda večino časa »delajo« s preteklostjo, a zgolj kup vsebine ne pomaga prav dosti, če je ne znajo spraviti do obiskovalcev. Lani so jih našteli 45.208, od tega slabo polovico na račun Partizanske bolnice Franja, ki ostaja njihov paradni konj. Dobrih 10.600 ljudi je obiskalo grad Gewerkenegg, v katerem so na ogled štiri razstave: Pet stoletij rudnika živega srebra in mesta Idrije; Po sledi Merkurja: Idrija-Almadén; Mejniki 20. stoletja in Idrijska čipka, z nitjo pisana zgodovina. Več kot 33.500 lanskih obiskovalcev je bilo domačinov.

Z obiskom so v muzeju zadovoljni, ni pa še na ravni predepidemičnega. Dobrodošla letošnja novost je družinska vstopnica, s katero bodo poskušali vrata na široko odpreti tudi mlajšim obiskovalcem. Črto pod lanskim poslovanjem bodo potegnili konec februarja, je pa bilo, kot je dejal Kosmač, stabilno. Direktor muzeja je ob jubileju sicer poudaril, da je njihovo poslanstvo najprej skrbeti za dediščino, ki jim je zaupana v varstvo, a želijo biti kot institucija prostor dialoga in srečevanj.

»Vlogo Mestnega muzeja Idrija na lokalni in regionalni ravni vidim predvsem v kulturni pestrosti, ki jo zagotavljamo. Želimo si večje kakovosti storitev na področju razstavne dejavnosti, ampak to je odvisno od financ, ki pa se pri nas žal vsako leto krčijo. Veliko sredstev muzej že zdaj zalaga iz zaslužka od vstopnin. Trudimo se, da z razvijanjem različnih programov privabimo čim širši krog obiskovalcev. Za nas je pomembno, da prenašamo znanje na šolske skupine. Te so zagotovilo, da bo dediščina, ki jo hranimo in zbiramo, na dolgi rok preživela,« je dejal.

Miha Kosmač, direktor Mestnega muzeja Idrija, in Milojka Magajne, vodja Cerkljanskega muzeja. FOTO: Anja Intihar/Delo

Franjinih 80 let

Vodja Cerkljanskega muzeja – ustanovljen je bil pred petinštiridesetimi leti – kustosinja Milojka Magajne je ob predstavitvi letošnjega programa poleg pestrih tematik Muzejskih večerov opozorila na osrednjo razstavo Že 70 let razstavljamo čas za vas, s katero bodo septembra zaznamovali okrogli jubilej. »Razvoj naše institucije bi radi prikazali skozi osnovne naloge muzejske dejavnosti – zbiranje, dokumentiranje, varovanje in nato še predstavljanje javnosti. Poudarek bo na predmetih, saj so ti temelj našega muzejskega dela, se pa ne moremo izogniti niti nepremični dediščini,« je pojasnila.

Ob omenjeni razstavi bodo na idrijskem Mestnem trgu postavili manjšo urbano razstavo na panojih, z Društvom klekljaric idrijske čipke pripravljajo osrednjo razstavo v okviru Festivala idrijske čipke, opozarjajo tudi na razstave, povezane z bolnico Franja (gostovali bodo med drugim v Pivki in Bosni in Hercegovini) in predstavitve domačih ustvarjalcev, poleg klekljaric še zlasti likovnikov, fotografov in rokodelcev.

Ob 70-letnici so pripravili celostno grafično podobo – osrednji element povezovanja je čas, ki so ga ponazorili s krogom – in animirani film, s katerim si želijo prikazati, na kako različne načine poteka njihovo delo. Da so vanj vedno pogosteje vpletene sodobne tehnologije, je neizpodbitno dejstvo.

Prav zato je izziv v institucijo s sicer dolgoletno tradicijo privabiti (mlajše) obiskovalce. Za zdaj še nimajo zaposlenega strokovnjaka za stike z javnostmi, bodo pa morali – če želijo kakovostneje nagovarjati širšo publiko – nekako dobiti finančna sredstva tudi za korak v tej smeri. V muzeju je trenutno zaposlenih 16 ljudi, ki se vsak zase trudijo vsebine, za katere skrbijo po strokovni plati, predstaviti javnosti na razumljiv in predvsem privlačen način. 

Rudarska hiša v Idriji je vredna ogleda. FOTO: Uroš Hočevar/Delo

Medtem ko Partizanska bolnica Franja v domačem in tujem prostoru skorajda ne potrebuje predstavljanja, Mestni muzej Idrija upravlja še nekaj nadvse zanimivih objektov – grad Gewerkenegg, na katerem domujejo tako razstave kot uprava muzeja, Idrijsko kamšt, rojstno hišo pisatelja Franceta Bevka v Zakojci, Partizansko tiskarno Slovenija na Vojskem, rudarsko hišo ...  

Vsako leto se pridružijo tudi praznovanju slovenskega kulturnega praznika. Vsi objekti, ki jih upravlja Mestni muzej Idrija (razen Partizanske bolnice Franja, česar ne dopuščajo vremenske razmere), bodo na kulturni praznik odprti (a se je treba prej oglasiti v recepciji gradu Gewerkenegg). Nocoj ob 18. uri pa bodo na gradu v pogovornem večeru predstavili publikacijo Razstavljamo čas in kratki animirani film.