Idrija – Tudi odrasli bralci imamo svojo bralno značko. Že trinajsto leto zapored namreč poteka projekt Primorci beremo, s katerim primorske knjižnice nagovarjajo k branju sodobnih slovenskih avtorjev. Na bralnem seznamu je letos 64 proznih in 13 pesniških del.
»Prevladuje leposlovje za odrasle; ker želimo k sodelovanju pritegniti mlajše bralce v najstniških letih, je na seznamu tudi nekaj knjig zanje. V projektu sodeluje devet primorskih splošnih knjižnic (Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica, Mestna knjižnica Izola, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Mestna knjižnica Piran, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, Narodna in študijska knjižnica v Trstu s Knjižnico Damirja Feigla v Gorici), ki vsako leto znova izpostavljajo pomen branja slovenskih avtorjev in organizirajo literarne dogodke ob začetku in koncu bralnega projekta,« je ob začetku novega bralnega projekta povedala
Patricija Višnjevec iz piranske knjižnice.
V letošnjem letu pa Primorci ne bodo samo brali, temveč tudi gledali. Novost je namreč, da si lahko bralci namesto knjige po želji izberejo tudi kak slovenski film (največ eden), ki se jim bo štel kot knjiga pri uspešnem dokončanju projekta. Sicer je treba tudi letos za knjižno priznanje ob zaključku projekta, ko knjižnice v goste povabijo slovenskega avtorja, prebrati pet proznih del (ali štiri in en film) ter eno pesniško zbirko.
Z Mojco Širok sta se ob zaključku bralne akcije pogovarjala dijaka Gimnazije Jurija Vege Idrija, na kitaro je zaigral Gašper Golob Rupnik. FOTO: Arhiv Mestne knjižnice in čitalnice Idrija
Bralci najraje posegli po knjigi Ogenj, rit in kače niso za igrače
Milanka Trušnovec, direktorica mestne knjižnice in čitalnice Idrija, nam je zaupala nekaj lanske statistike projekta Primorci beremo: »V štirih enotah naše knjižnice je sodelovalo 148 članov, ki so prebrali vsaj eno knjigo s priporočilnega seznama. Skupaj so prebrali 1238 knjig. 115 sodelujočih je prebralo vsaj pet proznih del in eno pesniško zbirko s seznama in si tako »priborilo« priznanje in nagrado, bon za obisk kinopredstave v Filmskem gledališču Idrija.«
Bralci so največkrat posegli po naslednjih knjigah: Ogenj, rit in kače niso za igrače avtorice Milene Miklavčič, Preko vode do svobode domačina Tomaža Kosmača, Kit na plaži Vinka Möderndorferja in Z besedami in prsti Dareta Kauriča.
»Posebej smo veseli, da sta v projekt že nekaj let vključeni skupini uporabnikov Doma upokojencev Marof in Vitadoma Črni Vrh, lani pa se nam je pridružila še skupina pacientov iz Psihiatrične bolnice Idrija, tako da se akcija vsaj na našem območju uspešno širi,« je še dodala Trušnovčeva.
Primorci beremo ima nekaj preprostih pravil. FOTO: Arhiv Primorci beremo
Povezovanje primorskih knjižnic v eno veliko bralno skupnost
Kot dragocenost projekta izpostavi promocijo kakovostnega izvirnega slovenskega leposlovja, torej da »vztrajamo pri spodbujanju branja proznih in pesniških del slovenskih avtoric in avtorjev. V okviru tega pa na našem območju tako rekoč vsako leto na seznam uvrstimo tudi kakšnega domačega (lokalnega) avtorja: lani na primer Tomaža Kosmača, Davorina Lenka (njegovo Belo pritlikavko smo predstavljali na uvodni prireditvi) in Dareta Kauriča.
Za zaključek smo na obisk povabili Mojco Širok, katere leposlovni prvenec Pogodba je uvrščen med letošnjih deset finalistov za Delovega kresnika. Letos smo od »domačinov« na seznam uvrstili cerkljansko pesnico Ivo Miholić z zbirko Žepni angel.«
Mestna knjižnica in čitalnica Idrija vabi na uvodno prireditev projekta Primorci beremo, ki bo danes ob 19. uri v Galeriji Magazin. Popotnica Jasna Tuta, ki je prepotovala že Tajsko, Malezijo, Avstralijo, Mehiko in Novo Zelandijo, Tongo in Fidži, bo predstavila svojo najnovejšo knjigo VSE BARVE POLINEZIJE, v kateri skozi petnajst poglavij (oziroma petnajst tropskih otokov) opisuje svoje triletno doživljanje Francoske Polinezije, njene narave in njenih ljudi.
V projektu Primorci beremo je do sedaj sodelovalo več kot 10.000 bralcev, ki so skupaj prebrali več kot 78.000 knjig slovenskih književnih ustvarjalcev. Od projekta imajo obojestransko korist tako bralci, ki berejo kakovostno slovensko literaturo, kot avtorji del, ki so zaradi projekta veliko bolj brana in promovirana, kot bi bila sicer. Bralna značka za odrasle, kot mu večkrat radi rečejo, zelo povezuje vse sodelujoče primorske knjižnice v eno veliko bralno skupnost.
Projekt v manjši meri sofinancira Javna agencija za knjigo RS, knjižnice pa se v tej akciji povežejo z založbami in knjigarnami, ki jim omogočijo nakup knjig po ugodnejših cenah in ponudijo predstavitve avtorjev.
Komentarji