800 let stara vez še drži

Prebivalci vasi Rut in Grant, izseljenci in potomci bržkone najbolj skritega koščka slovenske zemlje ter delegacija s tirolskega Innichena so v soboto proslavili 800. obletnico naselitve krajev v zgornji Baški grapi. Prišleki za časa Oglejskih patriarhov so takrat pognali korenine, da jih po vseh preizkušnjah skozi stoletja maloštevilni prebivalci vasic danes še vedno začutijo.


Oglejski patriarh Bertold je v 13. stoletju nad Baško grapo naselil kakšnih 70 kmetov iz Pustriške doline na Južnem Tirolskem in jim podelil posebne pravice vključno z oprostitvijo davkov. Nato je s kolonizacijo v Baški grapi počasi nastalo 13 novih vasi. Leta 1985 so domačini odločili, da bodo na novo stkali vezi z območjem, od koder izvirajo. »V 800 letih se je zamenjalo kakšnih 30 generacij in še vedno smo ponosni, da izviramo od tam,« je povedal domačin Niko Maver.


Nekdanja »rihtarija«, nekakšna samoupravna skupnost vasi, je v začetku 20. stoletja štela celo 2000 prebivalcev, ko so se nazadnje prešteli v Rutu in Grantu, pa jih je bilo še 60. »Mladih je premalo. Zmanjkalo je generacije, ki bi zdaj morala imeti otroke. Če želimo, da se vasi obdržijo, moramo spodbuiti tiste, ki so že drugje, da se vrnejo. Tega se morata zavedati občina in predvsem država,« meni in tudi pošali, da bodo dacarjem preprosto pokazali listino o naselitvi, ko bodo od njih terjali davke.
Tirolci v Baški grapi so svoj jezik ohranili do druge polovice 18. stoletja, medtem ko je mladina že govorila slovensko.

Uporniki

Značilnega narečja s simpatično zmešnjavo sičnikov in šumnikov ter nemškimi izrazi danes na žalost skorajda ni več slišati. V vseh 800 letih pa so bili tudi v Baški grapi najbolj na prepihu v času fašizma. »Rut je ena ključnih gverilskih celic poleg Čezsoče, kjer se je začela razvijati organizacija TIGR, torej uporništvo. Najbolj znan tigrovec je Simon Kos, ki je bil na drugem tržaškem procesu obsojen na smrt,« je opozoril zgodovinar in prav tako potomec prednikov iz Ruta in Granta Blaž Torkar.

Graparji bi v prihodnje radi izkoristili vsaj del turističnih izkušenj iz cvetočega Innichena: »Naša skupna zgodovina je temelj za naše prijateljstvo, ki ga moramo ohranjati in v naslednjih letih še poglobiti,« je prepričana tamkajšnja županja Rosmarie Burgmann.