Z garažno hišo v Grosupljem do manj prometa v Ljubljani

Grosuplje – Zraven železniške postaje in občinske zgradbe v Grosupljem so začeli graditi prvo garažno hišo na območju ljubljanskih primestnih občin. Tam bo pod eno streho lahko parkiralo 222 osebnih avtomobilov, zato je projekt z vidika spodbujanja trajnostne mobilnosti zelo pomemben, ne samo za Grosuplje, ampak tudi za Ljubljano in celotno regijo.

Garažna hiša je vključena tudi v celostno prometno strategijo Ljubljanske urbane regije (CPS LUR), saj bo poleg umika vozil s sedanjega makadamskega parkirišča v garažo in s tem ureditve središča Grosuplja prispevala tudi k prometni razbremenitvi prestolnice. Garažna hiša bo namreč potnikom omogočala, da vozila parkirajo in se v Ljubljano odpravijo z mestnim avtobusom 3G ali z vlakom.



Za sistem P+R (parkiraj in odpelji) bo namenjenih 160 parkirnih mest, 61 parkirnih mest pa bo plačljivih. V kletni etaži bo deset parkirnih mest rezerviranih za polnjenje električnih vozil. Ob garažni hiši bodo zgradili tudi zaprto kolesarnico za 40 koles, z možnostjo polnjenja. Celotna naložba bo stala 5,5 milijona evrov z DDV, pri tem je 1,6 milijona evrov že primaknila Evropska unija. Občinsko vodstvo napoveduje odprtje stavbe aprila prihodnje leto.

Več avtobusov v prometni konici

»Prepričana sem, da se bodo posamezniki pogosteje odločali za uporabo javnega prevoza. Seveda je ob tem treba premisliti tudi o dodatnih avtobusih LPP 3G, predvsem pa računamo na povečanje uporabe javnega potniškega prometa po nameravani vnovični vzpostavitvi železniškega potniškega prometa iz Kočevja proti Ljubljani, na nakup novih potniških vlakov in celovito obnovo železniške postaje Grosuplje,« je povedala Lilijana Madjar, direktorica Regionalne razvojne agencije ljubljanske urbane regije. Peter Horvat, direktor LPP, pa je napovedal, da bodo petim avtobusom 3G, ki zdaj vozijo na relaciji Grosuplje–Ljubljana–Grosuplje, dodali še najmanj dva avtobusa in da pogovori z občinskim vodstvom že potekajo.



»Če bodo ljudje v jutranji prometni konici morali čakati na avtobus, potem parkirna hiša ne bo zaživela. Naš namen je, da jih hitro in varno pripeljemo na cilj,« je povedal Horvat. V Ljubljano se sicer vsak delovni dan z osebnimi vozili iz vseh smeri pripelje okoli 116.000 ljudi, ki so večinoma tudi edini potniki v vozilu.

Hoja, kolesarjenje in vožnja z LPP

V okviru študije Parkiraj in prestopi za trajnostno mobilnost v Ljubljanski urbani regiji, pravi Madjarjeva, je na ravni regije predvidenih 22 novih prestopnih mest, od tega osem v Ljubljani in 14 v drugih občinah LUR. V zadnjih petih letih je bilo na območju MOL zgrajeno parkirišče Barje in razširjeno na Dolgem mostu, zdaj poteka gradnja parkirišča Stanežiče, ki bo predvidoma odprto v začetku leta. Na območju drugih občin so bila že zgrajena parkirišča na Igu, v Škofljici, Vrhniki in v Domžalah, parkirišči gradijo tudi v Borovnici za sto in v Kamniku za 50 avtomobilov. Na vprašanje, kdaj lahko Ljubljančani pričakujejo manj prometa skozi mesto, je Madjarjeva odgovorila, da največji potencial predstavlja prav javni potniški promet oziroma izboljšanje njegove konkurenčnosti.



V akcijski načrt Celostne prometne strategije (CPS) LUR je vključenih 49 skupnih ukrepov, med katere spada tudi celovita prenova ljubljanskega železniškega vozlišča in osrednje avtobusne postaje, ureditev ločenih hitrih pasov za javni potniški promet (JPP), ureditev križišč in avtomatizacija signalizacije, ki daje prednost vozilom JPP, nadaljevanje gradnje mreže P+R, urejanje kolesarnic v neposredni bližini postaj JPP, postavitev novih železniških postajališč ter posodobitev regionalnih železniških prog. Prav tako je v akcijski načrt CPS Mestne občine Ljubljana vključenih okoli 85 konkretnih ukrepov, namenjenih predvsem spodbujanju hoje, kolesarjenja in uporabe JPP. Kot pravi Madjarjeva, se bo promet v mestu zmanjšal, ko bosta železnica in javni potniški promet konkurenčna uporabi osebnega vozila.