Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Ljubljana in okolica

V rudniku odkrili ogromno dvorano s kapniki

Dostop do dvorane v nekdanjem rudniku Sitarjevec urejajo za obiskovalce.
Na novo odkrita dvorana je polna edinstvenih limonitnih kapniških struktur, stalaktitov, stalagmitov, zaves in cevkastih špagetov. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Na novo odkrita dvorana je polna edinstvenih limonitnih kapniških struktur, stalaktitov, stalagmitov, zaves in cevkastih špagetov. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
15. 5. 2019 | 07:00
15. 5. 2019 | 14:39
4:00
Litija – Pri urejanju rudnika ­Sitarjevec za turistične namene so delavci naleteli na novo dvorano, bogato s kapniki stalaktiti­ in stalagmiti, kar bo popestrilo morebiten obisk ljubiteljev večne teme dobrih 70 metrov pod površjem. Za ureditev dostopa do tega podzemnega bisera je ­litijska občina namenila več kot 12.000 evrov.

Obiskovalci so si do zdaj lahko ogledali en večji kapnik in več manjših, v prihodnjih mesecih pa bo na ogled dvorana, bogata z raznobarvnimi kapniki, ki kot špageti visijo s stropa, in tistimi, ki rastejo iz tal (stalagmiti). Po odobritvi evropskega denarja v višini 333.000 evrov, od tega bo lokalna skupnost prispevala 15 odstotkov, je litijska občina letos začela urejati dobrih 300 metrov sicer precej daljšega Glavnega rova za turistične namene v delu opuščenega rudnika Sitarjevec, ki je pravo nahajališče mineralov, do sredine šestdesetih let prejšnjega stoletja pa so kopali svinčevo, cinkovo, bakrovo, baritno in železovo rudo.

V delu rudniškega rova je bila skrita očem dvorana s pisanimi kapniki. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
V delu rudniškega rova je bila skrita očem dvorana s pisanimi kapniki. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Neprecenljiva naravna vrednota


Pri čiščenju rudniških rovov in ko je podzemna voda pred tem odtekla, so delavci naleteli na omenjeno dvorano, bogato z neštetimi pisanimi kapniki, in o odkritju takoj obvestili odgovorne v litijski občini. Rudarji so vedeli, da je v rudniku velika dvorana, v kateri so bili pred desetletjem tudi jamarji. Vendar do zdaj ni bilo znano, v katerem horizontu je, saj je sitarjevški rudnik prepreden z rovi v skupni dolžini več kot 40 kilometrov. Če bi jamo odkrili še bolj v notranjosti tega rova, bi se od nje lahko poslovili, saj bi bili stroški za varen dostop do nje preveliki, je povedal Blaž Zarnik, občinski uslužbenec in gonilna sila revitalizacije tega rudnika.

Na novo odkrita dvorana je polna edinstvenih limonitnih kapniških struktur, stalaktitov, stalagmitov, zaves in cevkastih špagetov. FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Na novo odkrita dvorana je polna edinstvenih limonitnih kapniških struktur, stalaktitov, stalagmitov, zaves in cevkastih špagetov. FOTO: Bojan Rajšek/Delo


V njem je več kot 60 vrst mineralov, med katerimi slovijo kristali cinabarita in cerusita. »Zdaj bomo lahko vsem ljubiteljem podzemlja s primerno dozo adrenalina omogočili varen ogled dobrih dvesto kubičnih metrov velikega prostora,« je povedal Zarnik.

Blaž Zarnik iz litijske občine FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Blaž Zarnik iz litijske občine FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Dodal je, da bodo dvorano zavarovali, saj s stropa visijo kapniški špageti, ki so razmeroma tanki, zaradi česar obstaja nevarnost poškodb. Zaradi morebitnih dolgoprstnežev, ki bi si zaželeli takšen trajen spomin, jih nameravajo primerno zavarovati. Čeprav so poti do kapnikov očiščene, ne bo šlo brez plezanja po vseh štirih in tudi ogled bo mogoč le posamezno.


Astma in težke kovine ne gredo skupaj


Po obnovi bodo na približno 400 metrov dolgi poti na ogled različni rudarski odkopi in podporne konstrukcije. Pred časom smo poročali, da nameravajo v nekaterih delih urediti prostore za speleterapijo, klimatsko zdravljenje za astmatike in bolnike z bronhitisom.

Vhod v rudnik FOTO: Bojan Rajšek/Delo
Vhod v rudnik FOTO: Bojan Rajšek/Delo


Na kliniki za pljučne bolezni na Golniku je Jana Bogdanovska pojasnila, »da je okolje, polno težkih kovin, za pljuča škodljivo, zaradi česar rudnik ne more biti primeren za klimatsko zdravilišče«. Dodatna turistična ponudba bi lahko bilo sušenje sirov, klobas in salam. Helena Marinč z domačije Paternoster iz Tenetiš pri Litiji je povedala, da so v rudniškem rovu poskusno sušili mesne izdelke in sir, a je zaradi vlage njihove izdelke napadla zelena plesen. Postopek bodo ponovili jeseni, ko bo v jami manj vlage.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine