Stadion, naš ponos

»Stadion, naš ponos,« je na skice bežigrajskega objekta zapisal njegov arhitekt Jože Plečnik. V Civilni pobudi za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki so na včerajšnji javni tribuni predstavili predlog, po katerem bi stadion obnovili in ne prenovili, še manj pa bi na tem prostoru zgradili novogradnjo. Stadion naj bi uvrstili tudi na Unescov seznam Plečnikove dediščine in ga vrnili ljudem v uporabo kot veliko zeleno športno-rekreativno parkovno površino. Teh namreč po njihovem mnenju v Ljubljani, še posebej za Bežigradom, primanjkuje.

V civilni pobudi bi bežigrajski stadion uvrstili na Unescov seznam Plečnikove dediščine in ga vrnili ljudem v uporabo. FOTO: Leon Vidic/Delo

Karmen Stariha iz civilne pobude je pojasnila, da so programske smernice za uporabo obnovljenega stadiona v izvirni obliki, ki so jih pripravili lanskega maja, uskladili s predstavniki različnih strok, od umetnostno-zgodovinske,  do arhitekturne in krajinsko-arhitekturne, poleg številnih posameznikov pa so jih podprli tudi Slovensko umetnostno - zgodovinsko društvo, Umetnostno - zgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU, ljubljanska Fakulteta za arhitekturo (kjer je tudi tribuna in sicer ob odsotnosti zagovornikov ) ter oddelek za krajinsko arhitekturo ljubljanske Biotehniške fakultete.  Na včerajšnji javni tribuni na fakulteti za arhitekturo pa ni bilo predstavnikov Bežigrajskega športnega parka (BŠP) in ljubljanske občine.

Mestni športni park

Stadion je opuščen že od leta 2008, po tem je bilo še nekaj množičnih prireditev, ki pa jih prostor ne omogoča. V civilni pobudi predlagajo, da bi se stadion uporabljal za športno rekreacijo, sprehajanje in športne dneve, nikakor pa ne za nogomet, ki izvirno tam ni bil predviden. Arhitektka Nika van Berkel je predstavila rešitev, ki jo je pripravila v magistrski nalogi. Stadion naj bi postal športni mestni park v podobi arene s tribunami na 15 tisoč kvadratnih metrih.

»Prelepe tribune« naj bi z urbano opremo postale prostor za posedanje, v osrednjem objektu bi lahko bilo informacijsko središče, zgradba uprave bi postala kavarna, v malih paviljonih pa bi bila lahko razstava o Plečnikovih delih v tujini in izven Ljubljane. V kasneje dodanem klubskem objektu bi lahko bil fitnes, sama travna površina, okoli katere naj bi bila tekaška steza, pa bi bila najemnjena različnim oblikam rekreacije, športnim dnevom in tudi oddihu.

Na jugu parcele, izven stadiona, bi zgradili parkirišče, ki bi jih lahko turistom uporabljali kot malo logistično središče za oglede Plečnikovih del v bližini. Poleg samega stadiona še treh cerkva ( bližnje bežigrajske župnijske Sv. Cirila in Metoda, šišenskih župnijske Sv. Frančiška Asiškega ter podružnične Sv. Jerneja) ter Žal in Navja.

Plečnikov stadion je že desetletje in pol zapuščen. FOTO: Leon Vidic/Delo

Pri pripravi programskih smernic so v civilni pobudi predvideli, da vse dejavnosti, ki bi potekale na Plečnikovem stadionu, dosledno izpolnjujejo merila spomeniške zaščite, da dejavnosti ne zahtevajo nedovoljenih posegov v dediščino in niso moteče za okolico stadiona s stanovanjskim naseljem, osnovnima šolama in vrtcem, srednjimi šolami in športnim centrom, ter da predvideni programi dejavnosti lahko sobivajo na stadionu, ne da bi motili drug drugega.

Postopna obnova

Tako zastavljena obnova bi bila lahko postopna, zahtevala bi manjše gradbene posege, bila bi hitra ter finančno manj zahtevna. Revitalizacija vrhunskega kulturnega spomenika bi po ocenah predstavnikov civilne pobude stala med štiri in šest milijonov evrov. Povečala bi se prepoznavnost Ljubljane in Slovenije kot arhitekturne turistične destinacije in podaljšalo trajanja bivanja in povečanje števila nočitev turistov v Ljubljani. V razpravi, kjer so sodelovali strokovnjaki dr. Damjan Prelovšek, mag. Tadej Glažar, dr. Miloš Kosec, dr.  Franci Lazarini in Kaja Lipnik Vehovar je bilo slišati tudi, da med tujimi strokovnjaki vlada veliko zanimanje za Plečnikov stadion.

Pečečnik brez komentarja

Ob kritikah sedanjega projekta in vsega postopka, je bilo slišati tudi poziv Olimpijskemu komiteju Slovenije, ki je v projekt BŠP vložil osrednji del stadiona, naj ne podaljša ustanovne pogodbe MOL, volilcem pa, naj na jesenskih lokalnih volitvah izvolijo županjo oziroma župana, ki bo na problematiko Plečnikovega stadiona gledal drugače kot Zoran Janković. Karmen Stariha je  za Delo povedala, da na javno predstavitev niso povabili niti direktorja BŠP Joca Pečečnika niti predstavnike MOL, saj so v vseh teh letih obupali in do dialoga, kljub pozivom, ni prišlo. Pečečnik pa je v zvezi z rešitvami in načrti civilne pobude na kratko dejal le: »Nimam komentarja. Stadion je v pretežno zasebni lasti, zato so to načrti brez podlage.«