Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Ljubljana in okolica

Usoda Akademskega kolegija (še) ni zapečatena

Višina najemnine za šolsko ministrstvo je nesprejemljiva
Sobe v Akademskem kolegiju, kjer je nastanjenih okoli 200 študentov, so najcenejše v Ljubljani. Logično, saj so tudi najbolj skromno opremljene. FOTO: Voranc Vogel
Sobe v Akademskem kolegiju, kjer je nastanjenih okoli 200 študentov, so najcenejše v Ljubljani. Logično, saj so tudi najbolj skromno opremljene. FOTO: Voranc Vogel
7. 9. 2019 | 07:00
6:16
 Novo študijsko leto je tik pred vrati, študentje v Akademskem kolegiju pa še ne vedo, koliko časa bodo lahko v stavbi, ki je po novem v lasti občine, tudi ostali. »Pogovarjamo se, da bi študentje v tem domu ostali vsaj še dve leti,« pravijo na šolskem ministrstvu. Končnega dogovora z MOL torej še ni pričakovati, saj sporno ostaja vprašanje plačila najemnine. Občina namreč od Študentskega doma Ljubljana terja okoli 43.000 evrov mesečne najemnine oziroma več kot pol milijona evrov na leto.

Zgodba o usodi Akademskega kolegija, v katerem je nastanjenih okoli 200 študentov, se je začela zapletati konec lanskega leta. Takrat je občina po končani denacionalizaciji postala lastnica Baragovega semenišča. S stavbo imajo namreč na MOL velike načrte, v njej sta nastanjena tudi Pionirski dom in Slovensko mladinsko gledališče. »Stavbo, v kateri deluje študentski dom Akademski kolegij, že desetletja brezplačno uporablja javni zavod Študentski dom Ljubljana (ŠDL). Njihov ustanovitelj je ministrstvo za šolstvo in ne ljubljanska občina, ki v odnosu do študentov nima nikakršne pristojnosti. ŠDL študentom zaračunava najemnino, torej prebivanje v tem domu ni brezplačno. Poleg tega pristojno ministrstvo in ŠDL ves ta čas v obnovo stavbe niso vlagali.«

Zgodba okoli Baragovega semenišča se tudi po devetih mesecih še vedno ni končala. FOTO: Tia Pongrac
Zgodba okoli Baragovega semenišča se tudi po devetih mesecih še vedno ni končala. FOTO: Tia Pongrac




Tako so v odgovoru svetniškemu klubu Levice na vprašanje o prenovi Baragovega semenišča pisno pojasnili na oddelku za nepremičnine. Kot pravijo na MOL, so na šolskem ministrstvu z lastninsko problematiko ves čas seznanjeni, na decembrskem sestanku pa sta se minister Jernej Pikalo in župan Zoran Janković tudi dogovorila, da bodo najem prostorov uredili s plačilom najemnine. Občina je ponudila, da se preselitev študentov izvede v razumnem roku treh let, ministrstvo pa lahko v tem času zgradi nove domove ali pa razpiše koncesijo. »Vendar pod pogojem, da se najemnina začne plačevati, saj bomo lahko takoj začeli sofinancirati nujna vzdrževalna dela na stavbi. Na MOL še vedno verjamemo, da bomo dosegli hiter in razumen dogovor,« dodajo na magistratu.


Nobena stran ne popušča


Po naših informacijah so se konec avgusta ponovno srečali predstavniki šolskega ministrstva in občine, zato nas je zanimalo, ali so dosegli tudi kakršen koli dogovor. Pogajanja se namreč vlečejo že dobrih devet mesecev, študijsko leto je tik pred vrati, študentje v Akademskem kolegiju so v vse večji negotovosti. »Dogovorov do sklenitve dokončnega sporazuma ne moremo podrobneje komentirati, saj se posamezne podrobnosti še usklajujejo. Vsekakor pa gre dogovor v smeri, da bodo študentje v Akademskem kolegiju ostali vsaj še dve leti,« pravijo na ministrstvu.

Glede višine najemnine, ki naj bi jo ŠDL plačevala občini (gre za 42.930 evrov na mesec oziroma 515.160 evrov na leto), zatrjujejo, da ta »nikoli ni bila in nikakor ni sprejemljiva«. Odgovorov z MOL nismo prejeli, jasno pa je, da obe strani očitno ne popuščata. So pa v Študentskem domu Ljubljana potrdili, da bodo študentje »do nadaljnjega ostali v Akademskem kolegiju in da bodo v novem študijskem letu še naprej sprejemali tudi nove študente«.


Novi domovi zgrajeni pred 13 leti


Po podatkih ŠDL so nove študentske domove nazadnje zgradili leta 2006. Gre za šišenski dom Litostroj s 406 ležišči, bežigrajski študentski dom FDV s kapaciteto 289 ležišč in dom Poljanska v središču mesta, kjer je na voljo 224 ležišč. Skupna vrednost naložb v omenjene tri domove je znašala okoli 25,5 milijona evrov. Država torej zadnjih 13 let v gradnjo novih študentskih domovih ni vlagala, medtem ko študentje in dijaki, ki opravljajo občasna in priložnostna dela prek študentskih servisov, plačujejo koncesijsko dajatev v višini dveh odstotkov. Ta sredstva pa naj bi se namenjala za financiranje gradnje novih študentskih domov.


 

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine