Stanovalci opozarjajo: namesto snage – nesnaga

Stanovalci v večstanovanjski hiši na koncu Jakšičeve ulice, ki z ene strani preči na Parmovo, z druge na Dunajsko cesto, so jezni in hkrati razočarani. Pod stanovanjsko stavbo je nastala, kot jo opišejo, »prava deponija s smetmi«, a se »nihče od pristojnih ne zgane«.

»To ni prostor za deponijo,« se je jezila stanovalka, medtem ko je stala na ozkem pločniku, ki ločuje večstanovanjsko stavbo v Jakšičevi ulici 7 od zabojnikov s smetmi. Starejša soseda sta prikimala. »Pred približno petimi leti so razmišljali, da bi zabojnike vgradili pod zemljo, a to zaradi podzemnih garaž ni bilo mogoče. In tako so jih postavili neposredno pod našimi okni. Od takrat jih samo še dodajajo,« je pripomnil eden od njiju. Na koncu Jakšičeve tako zdaj stoji en velik zabojnik, ki mu pri Snagi pravijo smetomat in ga krasi napis »Kjer smetomat deluje, odpadek ne kraljuje« ter še vsaj deset zabojnikov za različne vrste odpadkov.

»Zabojnikov je preveč, predvsem poleti neznosno smrdi, smeti odlagajo iz vse okolice, je povedala stanovalka (njeno ime kot imena ostalih hranimo v uredništvu). »Vsi se obnašajo, kot da je tu javno odlagališče.« Pred kratkim, je pravila, je naletela na roj mušic na zobni ščetki. Okno njene kopalnice je namreč tik nad deponijo. »Stanje je akutno,« je opozorila. »Pred kratkim se je spet zgodilo, da smo se sredi noči iz treh različnih hiš drli skozi okna na ljudi, ki so odlagali v smetnjak steklenice, in se z njimi prerekali o redu. Deponija je enostavno prevelika, da bi kdo še imel občutek za okoliške stanovalce. Takšno stanje ni vredno ne nas ne tega mesta. Sramotno je in ne more ustrezati sanitarnim standardom.«



Doslej so se stanovalci stavbe v Jakšičevi obrnili na upravnika, a se ni zgodilo nič. Pritožbo, v kateri so med drugim opozorili na »čezmerne emisije hrupa in smradu«, so poslali tudi na javno komunalno podjetje Snaga, a tudi tam niso ukrepali. »To je nesnaga, namesto snaga,« je dejal stanovalec. »Naj najdejo primernejše mesto za zabojnike, edina rešitev je njihova odstranitev.«
 

Pristojni pravijo, da težave poznajo

Ravnanje s komunalnimi odpadki, njihova namestitev in število zabojnikov na določenem območju niso v njihovi pristojnosti, odgovarjajo na inšpektoratu za okolje in prostor. Tudi za ukrepanje v zvezi z neprijetnimi vonjavami nimajo zakonske podlage. »Neprijetne vonjave predstavljajo naraščajoč socialno-okoljski problem onesnaženja zunanjega zraka v urbanem okolju in zavzemajo velik delež pritožb prizadete javnosti,« sicer ugotavljajo na državnem inšpektoratu, toda kljub temu sklenejo, da »neprijetne vonjave kot onesnaževalo zunanjega zraka nimajo neposrednih učinkov na zdravje človeka, lahko pa prispevajo k poslabšanju kakovosti bivanja na izpostavljenem območju«.

Da so zaradi prijav občanov seznanjeni »z odlaganjem odpadkov ob eko otoku in smetomatu«, potrdijo na ljubljanskem mestnem inšpektoratu. V takih primerih, pojasnijo, opravijo pregled in se odločijo o nadaljnjih ukrepih, toda v Jakšičevi ulici »ni bilo mogoče ugotoviti povzročitelja odlaganja odpadkov ob zabojnike z odpadki«.

Tudi v podjetju SPL, ki je upravnik treh stavb v Jakšičevi ulici, tudi tiste na številki sedem, poznajo težave tamkajšnjih stanovalcev. »Smetomat ne služi le stanovalcem, temveč celotni soseski. Lokacija zbirnega mesta za odvzem smeti je na površini v lasti MOL in lastniki v nekaterih stavbah, ki so lokaciji bliže, so verjetno bolj izpostavljeni uporabi površin, ki so namenjene odlaganju odpadkov.« V SPL še pravijo, da je bila »zadeva obravnavana vsaj na četrtni skupnosti, Snagi in na občinskem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet«. S Snago so, kot pravijo, »v kontaktu« in da v tem javnem podjetju po njihovem »zadeve urejajo z uvedbo preventivnih in korektivnih ukrepov«.
 

S prstom kažejo na prebivalce

Pri komunalnem podjetju Snaga pravijo, da ne drži, da ne upoštevajo pritožb stanovalcev, saj da je njihov pristojni delovodja »v stalnem stiku s predstavnikom stavbe v Jakšičevi«. Dodajajo, da so prvi, začasni korak k urejanju težav uvedli lani, ko so zabojnike za embalažo začeli prazniti do dvakrat na teden namesto enkrat, iščejo pa tudi možnosti, »da bi vsaj del zabojnikov premaknili na zasebne površine, da bi lahko preprečili dostop do zabojnikov tistim, ki niso stanovalci oziroma uporabniki«.

Da gre za lokacijo na javni površini, na kateri deluje poseben zabojnik z integrirano stiskalnico, imenovan smetomat, ki da je »v celoti nadomestil zabojnik za preostanek odpadkov, za odlaganje pa je potreba posebna identifikacijska kartica«, še pojasnijo pri javnem podjetju. Priznavajo, da se pojavljajo težave z onesnaženostjo zbirnega mesta, odkar so nadgradili sistem ravnanja z odpadki in uvedli zabojnike za ločeno zbiranje. Toda s prstom pokažejo na prebivalce: »Uporabniki odpadkov ne ločujejo dosledno oziroma jih odlagajo napačno. Deloma pa se težave pojavljajo zato, ker je zbirno mesto na javni površini, kar pomeni, da uporabniki ne morejo onemogočiti dostopa drugim, ki v zabojnike za embalažo in papir odlagajo svoje odpadke.«
 

Uhajanje iz rok in vabilo o odlaganju

Da jih odgovor pristojnih ne prepriča, pravijo stanovalci stavbe v Jakšičevi ulici 7. Po njihovem Snaga z njim kvečjemu potrjuje, da je deponija enostavno prevelika in uhaja iz rok, zato tudi prelaganje odgovornosti na prebivalce ne zdrži: »Velikost deponije in lokacija na prehodnem ozemlju dajeta vtis nekakšnega javnega odlagališča in več kot vabita mimoidoče k odlaganju odpadkov.« Tudi večkratno praznjenje zabojnikov je zanje, kot pravijo, le še dodaten problem, saj tako ne samo enkrat, ampak večkrat na teden praznijo zabojnike neposredno pod njihovimi okni. Šele ko bodo v Snagi odstranili, kot jo opišejo, »sanitarno skrajno sporno deponijo izpod naših oken«, bo po njihovem veljalo, da upoštevajo pritožbe in da v tem mestu veljajo primerni sanitarni standardi. »Do takrat,« dodajajo, »so za nas edina dejanskost, s katero živimo sleherni dan, ko so deponija še tu, smrad, golazen, hrup in stresanje hiše. Začasno odzivanje Snage nam pri tem nič ne pomaga.«