SDS neuspešno blokirala prostorski načrt

Ljubljana – Mestni svet je včeraj z večino glasov sprejel predlog sprememb občinskega prostorskega načrta, četudi je opozicijska stranka SDS predlagala, da tega ne storijo zaradi domnevne neusklajenosti strateškega dela z izvedbenim. S tem je končan dveletni postopek, v katerem so morali obravnavati in s prostorskimi soglasodajalci uskladiti približno 3000 pobud in 1000 pripomb na oba dela OPN MOL.

Mestni svetnik Mirko Brnič Jager (SDS) je sicer že pri sprejemanju dnevnega reda predlagal, da bi z njega umaknili predlog sprememb OPN MOL, češ da bi z njihovo potrditvijo omogočili kršitve na izvedbeni ravni, četudi so te v nasprotju s strateškimi usmeritvami. To je zanj nedopustno. Prav tako je predlagal umik predloga občinskega podrobnega prostorskega načrta za legalizacijo nezakonitega naselja v Tomačevem in predlog odloka o določitvi takse za obravnavanje zasebnih pobud za spremembo namenske rabe v OPN MOL. V vseh treh primerih ga je večina zavrnila.
 

Spremembe OPN

Čeprav je vodja odseka za prostorske planske akte Lilijana Jankovič Grobelšek v uvodni predstavitvi sprememb OPN MOL dejala, da v strateškem delu ohranjajo osnovni koncept in usmeritve glede namenskih rab prostora in da med pobudami in pripombami, ki so jih delno ali v celoti označili za sprejemljive, prevladujejo »manjši« posegi, je vendar precej takih, ki bodo imeli daljnosežne in velike posledice. Med takimi bo gotovo omejitev oglaševanja.

MOL je namreč omejila število plakatnih mest, kjer bi lahko stali veliki (jumbo) plakati, pa tudi, da ti ne bodo smeli biti na slepih fasadah. Med drugim so omogočili še povečanje gospodarske cone na travnikih na Smodinovcu (s pogojem, da investitor zahodno od nje na degradiranih zemljiščih uredi nadomestne kmetijske površine) pa podaljšek nove ceste mimo kamnoloma v Sadinji vasi do Podlipoglava, nove priključke Letališke in Šmartinske ceste na avtocestni obroč, nove rekreacijske poti ob Ljubljanici in Ižici...


 

Zavrnjena dopolnila SDS

Mirko Brnič Jager je z dopolnilom sicer iz OPN MOL hotel izločiti proizvodno cono Nadgorica na kmetijskih zemljiščih, češ da je njeno umeščanje v nasprotju s strateškimi usmeritvami občine, a mu to ni uspelo. Svetniki so zatem zavrnili njegov poskus izločitve kanala C0, ki naj bi ga gradili po Ljubljanskem polju prek vodovarstvenega območja celo s pomočjo EU. Z enakim argumentom je neuspešno nastopil pri umeščanju severne tangente, to je štiripasovnice, ki bi v enem delu potekala tudi po Obvozni cesti. Zanj bi bila bolj varna in logična severna povezava od Želodnika do Vodic.

V obrazložitvah svojih glasov pred glasovanjem o OPN MOL je več svetnikov dalo vedeti, da jih moti zavračanje umestnih pomislekov Rožnodolcev glede načrtovane pretirane blokovske gradnje na barjanskem zemljišču, kjer prevladujejo vile oziroma so geološke razmere neprimerne za blokovsko gradnjo. Enako so jih zmotili povišanje novogradenj ob Regentovi pa stometrske stolpnice...

Pri ločenem glasovanju o strateškem in izvedbenem delu OPN pa se je pokazalo, da ima precej več svetnikov pomisleke pri izvedbenem, saj mu je nasprotovala enajsterica, medtem ko jih je proti strateškemu delu glasovalo le sedem. V obeh primerih pa je oba dela OPN podprlo 25 svetnikov.


 

Legalizacija črnih gradenj

Občinski podrobni prostorski načrt Tomačevo, ki pomeni legalizacijo več desetletij starega črnograditeljskega naselja ob Savi (na štirih hektarih bodo legalizirali 49 objektov, odstranili 18 barak in zgradili 13 novih mestnih objektov z neprofitnimi stanovanji), pa je bil sporen le za Brnič Jagra. Preostalih 29 svetnikov ga je podprlo brez razprave, podžupan Janez Koželj pa ga je označil celo kot vzorčni primer, kako naj bi legalizirali razpršene gradnje in območje hkrati tudi »zgoščali«.
 

Logistična centra ob Letališki

Skoraj brez pripomb pa so potrdili dopolnjeni osnutek OPPN 412 Železniška tovorna postaja Moste. Tam bo na mestu zdajšnjega železniškega logističnega centra Mercator zgradil svoj novi logistično-distribucijski center in upravno stolpnico, SŽ pa bodo na vzhodnem koncu zase zgradile nadomestnega. V osrednjem delu pa bo še nekaj poslovnih objektov Kompas shopa. Za obiskovalce BTC iz južnega dela mesta pa bo najpomembnejša pridobitev 600 metrov dolga povezovalna cesta od Letališke do Zaloške. Na podaljšku Bratislavske, ki bo v podvozu potekala pod tiri, bo namreč tudi dovolj prostora za pešce in kolesarje in ne le za avte. Za vse Ljubljančane pa naj bi uredili še postajališči mestnega avtobusa in potniških vlakov.
 

Drage lokacijske preveritve

Po hitrem postopku je svet sprejel odlok o določitvi stroškov lokacijske preveritve v MOL. Kogar bo zanimala določitev obsega stavbnega zemljišča pri posamični poselitvi, bo moral plačati 1500 evrov, ugotavljanje individualnega odstopanja od prostorsko-ureditvenih pogojev bo stalo 2500, preverjanje, ali je možna začasna raba prostora, pa 2000 evrov. Kljub pomisleku, da bodo morali meščani za informacijo, ki bi jo morali dobiti po uradni poti, plačevati dvakrat oziroma da je znesek pretiran, pa je »standardnih« 25 svetnikov odlok podprlo, le sedem pa jih je bilo proti.
 

Taksa za obravnavo pobud

Precej burnejša pa je bila razprava ob predlogu takse za obravnavo zasebnih pobud za spremembo namenske rabe v OPN MOL. Kar nekaj svetnikov je menilo, da je 300 evrov takse za pobudo, ki bi se nanašala na spremembo osnovne namenske rabe prostora, in 250 evrov za spremembo podrobnejše namenske rabe pretiran znesek. Stranka NSi je zato predlagala, da bi prvega znižali na 90, drugega pa na 75 evrov, a dopolnilo ni dobilo zadostne podpore. Pomagalo ni niti opozorilo Brnič Jagra, da gre za omejevanje ljudi v procesu odločanja in človekove pravice do participacije pri odločanju ter nesprejemljivo občinsko zaslužkarstvo. Kljub vsemu je večina podprla prvotno, torej dražjo takso, ki naj bi meščane odvračala od vlaganja »nesmiselnih« pobud.