Neomejen dostop | že od 9,99€
Letošnjo 22. trgatev vinske trte akademika dr. Antona Trstenjaka, ki jo je ob zidu hiše Trubarjeve 3 posadil leta 1994, smo pričakali v dežju. Kljub temu se je zbrala množica Prlekov, Trstenjakovih sorojakov, ki so dobrovoljno spremljali polurno trgatev, nato pa se družili v bližnji restavraciji ob prleških vinih.
Trgatev Trstenjakove trte so letos pripravili Fundacija dr. Antona Trstenjaka, Združenje slovenskega reda vitezov vina in Društvo generala Maistra Ljubljana. »Nebo je znalo,« bi rekli Prleki, ko je nekaj minut pred tretjo nehalo deževati in je mojster Deni Ceglar raztegnil nekaj metrov dolgo lestev, jo prislonil na steno trte, se s »korpo« povzpel štiri metre visoko in odrezal prvi grozd.
Za uvod povejmo, da je bila trta Antona Trstenjaka pred dvanajstimi leti žrtev nepredstavljivega vandalizma, ko so se neko noč nad njo znesli nepridipravi in jo posekali. Zato so skrbniki takrat posadili nadomestno trto, ki se je prav tako lepo razrasla po hiši nad vhodom trgovine. No, hkrati je iz stare, za dve pesti debele korenine Trstenjakove trte pognala nova mladika, ki bo z nekaj sreče oživila originalno trto. Trstenjak naj bi jo zasadil, prepričan, da so Slovenci trdoživi kot trta iz Prlekije.
Kot je povedal slavnostni govornik ob trgatvi Dušan Gerlovič, sicer predsednik uprave Fundacije dr. Antona Trstenjaka, je ugledni profesor in znanstvenik verjel, da moramo Slovenci držati skupaj, hkrati pa lahko tekmujemo z večjimi in mnogo številčnejšimi narodi le tako, da smo strokovno in znanstveno superiorni. Fundacija zlasti na severovzhodu Slovenije finančno podpira doktorske študije in inovativne projekte. Med prisotnimi smo srečali tudi Dušana Vodeba, predsednika Društva Generala Maistra v Ljubljani, ki šteje več kot 200 članov. Društvo poskuša promovirati generala Maistra kot zaslužnega Slovenca in poudariti njegov pomen za nastanek slovenske države. Vodeb nam je pojasnil, da bi radi lik Maistra približati zlasti mladim.
Ko je mojster Ceglar že potrgal grozdje s tri četrtine Trstenjakove trte, nas je spet malo poškropilo. A se »brač« ni dal in je pleteno košaro do vrha napolnil z grozdi. Gerlovič je priznal, da trta ni v najboljši kondiciji: »Zlasti je očitno problem ljubljanski zrak, in pa ose, ki jo močno razjedajo.« Zato jo pred poletjem prekrijejo z gosto zeleno mrežo. Kljub temu je trta obstala in preživela, kar pa ni čudno, saj ima prleške korenine, so namignili prisotni.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji