S stolpom do višjega Bovljeka

Na pobudo Turističnega društva Zagradec bo občina Ivančna Gorica postavila razgledni stolp na hribu Bovljek. Ta je že zdaj najvišji vrh v Suhi krajini, potem pa bo višji še za dobrih 25 metrov. Bovljek vsako leto obišče več kot 1200 ljudi, predvsem domačinov. Stolp naj bi postavili prihodnje leto, ko bodo uredili tudi doživljajsko učno pot.

Bovljek, ki ga domačini imenujejo tudi Boveljska gora, je vzpetina z nadmorsko višino 695 metrov in se dviga nad dolino reke Krke. Med domačini je zelo priljubljena pohodniška točka, na katero se vzpenjajo številni krajani iz Zagradca, Ambrusa, Krke in okoliških vasi. Pobuda, da bi se nekoč na Bovljeku dvignili še višje nad krošnje dreves, od koder se odpira pogled na Triglav, Karavanke, Trdinov vrh, Kum, Snežnik in do Kočevskega roga, je vrsto let zorela med člani zagraškega turističnega društva.

Ivanška občina je v projektu prepoznala tudi turistični potencial, zato je lani objavila javni natečaj za arhitekturno in konstrukcijsko zasnovo približno 25 metrov visokega razglednega stolpa. S postavitvijo razgledišča nameravajo urediti izletniško točko in pohodniško pot ter izboljšati turistično ponudbo Suhe krajine in občine.

Na stolp bodo ponosni

Na natečaj za idejno rešitev so prejeli 18 projektov, ki so bili razstavljeni v zagraški osnovni šoli. Prvo nagrado in s tem osem tisoč evrov (v nagradnem skladu je bilo 26.400 evrov), je komisija, ki jo je vodil arhitekt Jurij Kobe iz Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, podelila avtorski skupini v sestavi Mia Crnič, Zala Koleša, Andraž Gorup in Simon Balažič. Kot so zapisali v poročilu komisije, je nagrajena zasnova »poleg izvirnosti prepričala tudi zaradi prilagojenosti konstrukcijske zasnove in uporabe materialov razmeram na terenu, tako v poteku same gradnje, kot kasnejšemu vzdrževanju«. Iz ivanške občine so sporočili, da bo stolp na Bovljeku avtentičen, na območje, kjer bo postavljen, pa je mogoče priti le peš, in ne z motornimi vozili.

S postavitvijo stolpa na hribu Bovljek nad Zagradcem nameravajo privabiti pohodnike tudi od drugod. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Stolp bo imel svojo zgodbo, krajani pa bodo nanj ponosni, so prepričani v ivanški občini. Stolp je zasnovan tako, da se čim bolj zlije z okolico in se prilagodi potrebam pohodnikov in obiskovalcev. Izhodišče zasnove je stopnišče, ki izhaja iz doživetja gozda, okolja in panoramskih razgledov. Stopnišče je zato zasnovano z orientiranimi razgledišči, vzpon pa se zaključi s panoramskim pogledom na Triglav. Osnovna konstrukcija stolpa je preprosta kovinska vertikala s trikotnim delom, ki nosi viseče stopnišče s podesti.

Stolp bodo nadgradili še z doživljajsko učno potjo, na kateri bodo obiskovalci spoznavali znamenitosti doline reke Krke in okoliških krajev, med katere zagotovo spadata kraški jami Poltarica in izvir reke Krke na Krki. Prvi razgledni stolp na območju ivanške občine, ki jo vodi župan Dušan Strnad, bodo na Bovljeku postavili prihodnje leto, vrednost naložbe pa znaša približno 400.000 evrov. »Za izvedbo projekta je predvideno, da se poleg občinskega proračuna pridobi še druga finančna sredstva. Vir sofinanciranja bo odvisen od takratnih razpisov,« je pojasnil Gašper Stopar iz ivanške občine.

Razpis za vzhodno
kohezijsko regijo

Zaradi visoke cene naložbe se porajajo tudi pomisleki, ali ne bi bilo v času, ko draginja trka na vrata, koristneje porabiti davkoplačevalskega denarja za druge namene. Podobne pomisleke so imeli tudi v Lendavi, ko se je pred leti tamkajšnja občina odločila za postavitev razglednega stolpa, imenovanega Vinarium, v Lendavskih goricah. Po prvem letu pa so zabeležili skoraj 90.000 obiskovalcev. Zdaj je tako, da ga obiskovalci občudujejo, domačini pa so nanj ponosni. Z ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport so sporočili, da prihodnje leto načrtujejo objavo razpisa za turistične atrakcije in projekte v in ob objektih kulturne dediščine, a le za vzhodno kohezijsko regijo.

Zagradec bo sčasoma postal središčni kraj suhokrajinskega turizma. FOTO: Bojan Rajšek/Delo

Na voljo bo 6,89 milijona evrov. Do finančnih sredstev javnih razpisov v okviru Evropske kohezijske politike 2021–2027 bodo upravičene turistične destinacije. Glede na to, da nekatere turistične destinacije vključujejo več občin in da se bodo te v prihodnje glede na slovensko strategijo turizma 2022–2028 tudi na novo formirale, je trenutno nemogoče dati natančnejši odgovor, so pojasnili na resornem ministrstvu. Na področju trajnostnega turizma in kulture bodo razvojne spodbude usmerjene v vlaganja v razvoj celovitih turističnih produktov v obliki avtentičnih turističnih doživetij, cilj pa je izboljšanje ugleda in kakovosti turističnih destinacij vzhodne Slovenije. Z naložbami v oblikovanje turističnih vsebin v obstoječo kulturno dediščino nameravajo ustvarjati nova privlačnejša delovna mesta in trajnostno dosegati višjo dodano vrednost ter dvig kakovosti storitev in doživetij.