S kolesom iz Kamnika po novi trasi le do Črnuč

Med zaporo Dunajske ceste zaradi obnove so Črnuče kolesarsko precej odrezane od drugih delov mesta. Obvoz za motorna vozila, tudi javni promet, je urejen po Štajerski cesti, štiripasovni kamniško-domžalski vpadnici, kolesarji pa lahko izbirajo med vožnjo po in ob gradbišču ali ob štiripasovnici, po vzporedni makadamski cest in po mostu čez Savo. Prav ta prometnica je bila predvidena kot navezava daljinske kolesarske poti iz Kamnika, Mengša, Trzina in tudi Domžal na ljubljansko kolesarsko omrežje.

Vendar je direkcija za vode izdala negativno mnenje o vplivu na vodni režim ali stanje voda. Kot so pojasnili, predvidena kolesarska steza prečka Savo pri Tomačevem in je »obenem na tem delu na vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja«. »Poseganje v vodno in priobalno zemljišče na vodovarstvenem območju pa je prepovedano.«

Sava je vodno zemljišče, na katerem je dovoljeno samo izvajanje »obvezne gospodarske javne službe vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč, ali za izvajanje ukrepov varstva pred škodljivim delovanjem voda v skladu s predpisi, ki urejajo vode, ali za posebno rabo vode, če je za to rabo podeljena vodna pravica. Predvidena gradnja ne predstavlja nič od naštetega,« so pojasnili na direkciji in dodali, da se »vodovarstvena uredba nanaša na posege in gradnjo«.

Zadnji stavek si je mogoče razlagati tudi tako, da kolesarski (in motorni promet) po makadamski poti in mostu čez Savo sam po sebi ni sporen, poti pa se ne sme asfaltirati. Bi po predvideni trasi daljinsko kolesarsko stezo vendarle lahko speljali, le del ob Savi bi ostal makadamski, kar ob ustreznem vzdrževanju ne bi smel biti problem? Na mestnem oddelku za gospodarske dejavnosti in promet so pojasnili, da so vlogo ponovno oddali, in to »z nekoliko spremenjeno projektno dokumentacijo, ki pa ne bo vplivala na prvotno predvideno traso kolesarske povezave«.

Dan za dokumentacijo je 30. september

Predvidena kolesarska povezava se bo po sedanjih napovedih na ljubljansko omrežje navezala na Dunajski cesti. Projekt regionalne kolesarske povezave Kamnik–Mengeš–Trzin–Ljubljana skupaj izvajajo vse štiri občine, koordinira ga kamniška. Predvideno je evropsko sofinanciranje, priprave so v sklepni fazi, projekt pa je večinoma usklajen tako z nosilci urejanja prostora kot z lastniki zemljišč, so pojasnili na kamniški občini. Rok za oddajo vloge za pridobitev sredstev je 30. september, dotlej pa mora biti dokumentacija pripravljena do stopnje »pravica graditi«.

Po prvotni idejni umestitvi trase v prostor, ki jo je pripravil Ljubljanski urbanistični zavod (LUZ) decembra 2017, je ocenjena celotna vrednost projekta 3,7 milijona evrov, evropsko in državno sofinanciranje je bilo načrtovano v višini 3,1 milijona evrov. Kot pojasnjujejo na kamniški občini, je trenutno v izdelavi investicijska dokumentacija, ki bo podala bolj točno finančno specifikacijo, nared bo predvidoma do konca prihodnjega meseca.

Gre za 13.733 metrov kolesarske povezave, dejansko pa naj bi uredili okrog dvajset kilometrov kolesarskih in deljenih površin. Iz Kamnika oziroma Duplice vodi trasa najprej ob kamniški progi in nato ob glavni cesti do mengeškega krožišča, zatem skozi središče Mengša in naprej do Trzina, kjer se spet priključi železniški progi in gre ob njej do Črnuč, nato pa skozi ta del Ljubljane, mimo predvidenega P+R ob Štajerski cesti ter čez Savo, po sedanji varianti pa skozi Črnuče po Dunajski in po njej vse do središča Ljubljane.

Dnevne delovne migracije

Kamničani navajajo, da bo povezava »zagotovila kolesarsko povezanost najgosteje poseljenega dela Ljubljanske urbane regije (občine Trzin, Mengeš, Kamnik) in največjega migracijskega centra (Ljubljana). Omogočala bo tako dnevne delovne migracije med posameznimi občinami vzdolž osi kot uporabo za rekreacijske namene.« Od idejne umestitve v prostor se trasa ni spreminjala samo v Ljubljani, temveč »zaradi usklajevanja tako z nosilci urejanja prostora kot z lastniki zemljišč« na celotnem poteku. Koordinatorica projekta napoveduje, da želijo v Ljubljani »traso umestiti čim bolj optimalno in projekt prilagoditi zahtevam direkcije za vode«, kjer so še pojasnili, da z njihovega področja drugi odseki niso sporni.

Kolesarska povezava Kamnika in Ljubljane je tudi v interesu domžalske občine, saj bi se tamkajšnji kolesarji nanjo lahko priključili že v Trzinu. Kajti druga povezava, skozi Šentjakob, je prometno manj primerna in kolesarsko neurejena, pobudo ljubljanskega kolesarskega župana in mestnega svetnika Janeza Starihe za njeno ureditev pa so z MOL že preusmerili na državno infrastrukturno direkcijo, saj gre za državno prometnico. Dnevnih kolesarskih vozačev je iz Črnuč po Starihovi oceni najmanj tisoč, s trzinskim in domžalskim zaledjem pa dvakrat več. Prepričan je tudi, da je v tem delu regije potencial velik: boljše, udobnejše, krajše in varnejše bodo kolesarske poti, več kolesarjev jih bo uporabljalo.