Pomlad bo prinesla podražitve na ljubljanskih pokopališčih

Vodstvo javnega podjetja (JP) Žale predlaga, da se v začetku marca zvišajo grobnine na vseh 18 ljubljanskih pokopališčih. V družbi, ki jo vodi Robert Martinčič in je v 100-odstotni občinski lasti, pojasnjujejo, da pri upravljanju oziroma vzdrževanju pokopališč na območju MOL že več let poslujejo z izgubo. S prvim marcem pa bi za deset odstotkov podražili tudi 24-urno dežurno službo.

Odločitev o zvišanju cen na pokopališčih na območju Mestne občine Ljubljana bodo še obravnavali (in zagotovo tudi potrdili) mestni svetniki na februarski seji. Zadnjič so grobnine zvišali januarja lani, zdajšnja podražitev pa bi za enojni grob pomenila, da bi bila cena na mesec višja za 0,45 evra, na letni ravni pa za 6,60 evra.

Nove cene že vključujejo davek na dodano vrednost. Iz dokumentacije je razvidno, da je grobnina namenjena vzdrževanju pokopališč, pokopaliških objektov in naprav. V strošek grobnine so vključeni tudi stroški za urejenost pokopališča, oddajo grobov v najem in vodenje evidenc. »Ker je lastna (stroškovna) cena grobnine več kot 100 odstotkov višja od veljavne, predlagamo 15-odstotno zvišanje grobnine,« piše v gradivu za sejo mestnega sveta.

Pri tem v Žalah navajajo, da so rezultati poslovanja na področju upravljanja oziroma vzdrževanja pokopališč negativni že več kot desetletje. Predlani je tako izguba podjetja pri vzdrževanju pokopališč znašala 1,4 milijona evrov, ocena za lani pa kaže (uradnih podatkov o lanskem poslovanju družbe namreč še ni, op. a.), da bo znašala dobrih 1,6 milijona evrov. Če se grobnina ne bo zvišala, bo letošnja izguba presegla 1,7 milijona evrov.

Infografika/Delo

Izgubo pokrivali s tržno dejavnostjo

Ocenjujejo, da bodo v JP Žale letos oddajali 57.182 grobov, pri čemer bodo grobnine zaračunali za 55.640 grobov. Izgubo z upravljanjem pokopališč so v preteklih letih pokrivali z dobičkom iz tržne dejavnosti, predvsem z upepelitvami pokojnikov in prodajo pogrebne in nagrobne opreme. »Zaradi zaostrovanja konkurence na prostem trgu je zagotavljanje pozitivnega rezultata s tržno dejavnostjo zelo negotovo,« so zapisali.

V družbi s 111 zaposlenimi opravljajo pogrebno dejavnost in upravljajo vseh 18 pokopališč v Ljubljani. To so mestna pokopališča Žale, Sostro in Vič ter krajevna pokopališča Bizovik, Štepanja vas, Dravlje, Stožice, Polje, Šentvid, Rudnik, Črnuče, Šentjakob, Šmartno pod Šmarno goro, Janče, Prežganje, Javor, Mali Lipoglav in Šentpavel. Obseg vzdrževanja posameznih pokopališč pa je različen, saj se ta med seboj razlikujejo po velikosti površin in tudi po obsegu in pogostosti del. Grobnina tako predstavlja sorazmerni del stroškov vzdrževanja skupnih objektov in naprav na pokopališču, kot so odvoz smeti, poraba vode in elektrike, čuvajska in zimska služba, vzdrževanje poti, zelenic, dreves, živih mej, grmovnic in klopi.

»Pokopališče Žale je tudi kulturno-zgodovinsko spomeniško območje in območje oblikovane narave. Zaradi tega tam velja poseben varstveni režim,« dodajajo. Poleg tega v družbi predlagajo, da se cena 24-urne dežurne službe, ki je bila nazadnje spremenjena v začetku januarja lani, prav tako zviša s prvim marcem. Gre za desetodstotni dvig z zdajšnjih 211,88 evra (brez DDV) na 233,07 evra (brez DDV). »Dvig cene bo omogočil pozitivno poslovanje,« so v JP Žale zapisali v javno objavljeno dokumentacijo.