Nevladniki s področja brezdomstva ne zmorejo več

Tako so v javnem pozivu Na potezi je država! zapisali na fakulteti za socialno delo, pedagoški fakulteti in v nevladnih organizacijah, ki delujejo na področju brezdomstva ter drog in zasvojenosti. Podpisniki, med katerimi so Kralji ulice, Stigma in DrogArt, ugotavljajo, da se je pri delu z brezdomnimi med epidemijo jasno pokazalo, da so ukrepi in priporočila za zajezitev širjenja virusa namenjeni splošni populaciji in niso realna možnost za brezdomne.

»Izkušnje s terena kažejo potrebo po hitrih programih, zavetiščih in dnevnih centrih, ki bi omogočili, da bi se ljudje lahko začasno umaknili z odprte scene. V nastali epidemiološki situaciji izrazito potrebujemo programe hitrega zagotavljanja storitev, koordinirano delovanje in sodelovanje vseh, ki delujemo na tem področju. Dober primer smiselnega odziva je bil v prvem valu epidemije, ko se je v nekaj dneh v sodelovanju MOL s Kralji ulice in drugimi nevladnimi organizacijami vzpostavilo zavetišče na Rimski ulici. Toda to zavetišče se je po preklicu prvega vala epidemije zaprlo,« so zapisali v pozivu, ki so ga objavili ob izidu znanstvene monografije Odprta scena: zmanjševanje škode med brezdomnimi uporabniki drog v Ljubljani.

Epidemija zasenčila najranljivejše

V organizacijah z dnevnimi centri, terensko službo in zavetišči opozarjajo, da ne zmorejo več. »Omejene prostorske in kadrovske zmožnosti nevladnih organizacij, ki opravijo večino dela z brezdomnimi uporabniki drog, ne omogočajo zadovoljitve osnovnih potreb brezdomnih ljudi,« so poudarili v javnem pozivu. Številni ostanejo na prostem in brez ustrezne pomoči, ostanejo sami s svojo stisko in se nimajo kam zateči, medtem ko je javnost do njih vse bolj nestrpna. Vidno brezdomstvo po njihovem neposredno opozarja na to, da vsi ljudje nimajo varne in trajne nastanitve.



Toda z ukrepi za preprečitev širjenja virusa, zlasti tistimi v tem valu, je vlada po njihovem spregledala najranljivejše. »Epidemija je po svoje zasenčila reševanje problemov brezdomnih ljudi, saj so v očeh odločevalcev druge situacije pomembnejše. Kljub opozorilom, ki so jih izvajalci storitev za brezdomne ponavljali od začetka epidemije, še vedno nimamo življenjskih in v praksi delujočih protokolov ravnanja v primeru pojava okužbe med brezdomnimi ljudmi. Priča smo izključevanju in celo omejevanju dostopa do storitev, ki so brezdomnim (uživalcem drog) zagotavljale edino zatočišče pred prihajajočo zimo.«

Kot pravijo podpisniki, si zadnja leta aktivno prizadevajo za iskanje rešitev na področju brezdomstva ter uporabe drog v javnih prostorih, toda med epidemijo je bilo pomanjkanje rešitev nevzdržno. »Znašli smo se v situaciji, ko ne govorimo več le o nujnem razvoju programov celostnega in integriranega pristopa, temveč rešujemo življenja. Številni uporabniki javnega prostora brez lastne varne nastanitve se v tej situaciji nimajo kam zateči. V Ljubljani je trenutno od 700 do 900 brezdomnih ljudi, toda to je le vrh ledene gore,« so opozorili. Če bi, kot pravijo, imeli na voljo podatke o brezdomnih v drugih krajih po državi, prikritem brezdomstvu in drugih oblikah negotovih nastanitev, bi bile številke večdesetkrat višje.