Na toplem bomo, a vprašanje, za kakšno ceno

Kar 82 odstotkov gospodinjstev v prestolnici se ogreva prek ljubljanske Energetike. Od tega je okoli 48 odstotkov (oziroma dobrih 61.000 stanovanj) priključenih na daljinsko ogrevanje, dobra tretjina (okoli 42.400 stanovanj) pa se ogreva na zemeljski plin. Veliko Ljubljančanov bo torej čutilo septembrsko (tiho) podražitev daljinskega ogrevanja, ki bo sicer minimalna, okoli osemodstotna. Kako odločitev o podražitvah ogrevanja v prestolnici opravičujejo v Energetiki in kaj o tem meni župan Zoran Janković?

Na MOL jih skrbi, kako velik bo strošek ogrevanja, ne le za prebivalce, ampak tudi za javne zavode in podjetja. Foto: Getty Images

Kot pravijo v javnem podjetju Energetika Ljubljana, so bila do sredine maja uveljavljena tri povišanja rednih cen zemeljskega plina, s katerim se ogreva dobrih 33 odstotkov vseh gospodinjstev v mestu. Tako se je prva, 48-odstotna podražitev, zgodila že januarja, aprila so se cene dvignile za 21,5 odstotka, maja pa kar za 50 odstotkov. »Veleprodajne cene so se v enakem obdobju občutno bolj zvišale kot cene iz rednega cenika. Kot dobavitelji plina si ves čas te energetske krize prizadevamo za maksimalno blaženje pritiskov trga in si prizadevamo, da bi odjemalci čim manj občutili cenovne šoke, kar sicer družbi povzroča izgubo,« pojasnjujejo v družbi, ki jo vodi Samo Lozej.

Z julijsko vladno uredbo so se s prvim septembrom za leto dni omejile najvišje cene elektrike in zemeljskega plina za gospodinjstva in druge zaščitene odjemalce. A to, kot pravijo v družbi, pomeni še večji razkorak med prodajno in nabavno ceno, če se bodo izrazito neugodne projekcije borznih cen energentov za prihodnje mesece tudi uresničile.

Župan Janković meščane miri

Na zadnjo podražitev položnic za ogrevanje v glavnem mestu se je že odzval župan Zoran Janković. Med drugim je zagotovil, da »bomo v prestolnici pozimi na toplem, in to po najnižji ceni.« Hkrati pa je izrazil upanje, da bo vlada vendarle omejila najvišje cene energentov. A župana predvsem skrbi, kako velik bo strošek ogrevanja, ne le za prebivalce, ampak tudi za ljubljanske javne zavode in podjetja. »Na vlado smo že poslali predlog za regulacijo cen za ogrevanje in cene emisijskih kuponov. Po pogovorih smo razumeli, da so naše predloge sprejeli,« je dejal župan.

Kako se regulirata plin in daljinsko ogrevanje

Dobava zemeljskega plina, ki jo zagotavljajo v Energetiki, je tržna dejavnost (tako kot je dobava elektrike), pojasnjujejo v podjetju. Zato se cene oblikujejo na trgu, uporabniki pa prosto izbirajo med različnimi dobavitelji. Oskrba s toploto za potrebe daljinskega ogrevanja pa je regulirana dejavnost, zato mora vsako spremembo cene prej odobriti Agencija za energijo. »Ker gre za infrastrukturni sistem daljinske oskrbe, uporabniki nimajo proste izbire med distributerji. V Mestni občini Ljubljana je to Energetika Ljubljana, na sistem daljinskega ogrevanja pa je priključenih 48 odstotkov vseh stanovanj oziroma okoli 61.000 stanovanj,« dodajajo.

Zvišanje le za dobro petino

S prvim septembrom se tako spreminja variabilna cena toplote. Ta je namreč po novem višja za 7,6 odstotka oziroma za 6,50 evra za megavatno uro, megavatna ura toplote pa zdaj znaša že 91,40 evra. Za ponazoritev: skupni mesečni strošek ogrevanja za september bo tako za povprečno 70 kvadratnih metrov veliko stanovanje višji za okoli dva evra in bo znašal 37 evrov. Za okoli 200 kvadratnih metrov veliko hišo pa bo znesek na položnici višji za okoli štiri evre in bo znašal dobrih 110 evrov.

»Ker so se cene energentov, ki jih uporabljamo za proizvodnjo toplote, v zadnjih dveh letih močno dražile, skupaj z njimi pa tudi emisijski kuponi, smo morali spreminjati tudi variabilno ceno toplote. Načeloma se variabilni del cene toplote spreminja z vsakokratnimi spremembami vhodnih stroškov energentov in emisijskih kuponov (tako navzgor kot navzdol). Pri tem naj poudarimo, da smo v Energetiki ob zadnji spremembi decembra lani uporabnikom obljubili, da variabilnega dela cene toplote ne bomo spreminjali do konca ogrevalne sezone 2021/2022,« pojasnjujejo.

Tako so variabilno ceno toplote spremenili šele ob koncu ogrevalne sezone, in sicer letošnjega maja s 75,33 evra za megavatno uro na 84,94 evra za megavatno uro, kar pomeni 12,7-odstotno podražitev. S prvim septembrom pa so variabilni del cene toplote ponovno spremenili, in sicer s 84,94 evra za megavatno uro na 91,41 evra za megavatno uro, kar pomeni 7,6-odstotni dvig. Torej se je variabilni del cene toplote za daljinsko ogrevanje od lanskega decembra do septembra zvišal za okoli 21 odstotkov, še dodajajo v Energetiki Ljubljana.