Na poti v Slovenijo 290.000 ton premoga

Morda se sliši nenavadno, da sredi vročinskega vala govorimo in pišemo o ogrevanju. A letošnje razmere so zaradi vojne v Ukrajini in izdatnem dvigu cen energentov na svetovnem trgu posebne. Tudi za prestolnico, kjer toplarna (TE-TOL) daljinsko ogreva skoraj 61.000 stanovanj, kar je polovica stanovanj v Ljubljani. Trenutno je prenova toplarne, to je inštalacija plinskih kotlov, v zadnji fazi, konec leta pa načrtujejo že poskusni zagon. Ta hip je glavni energent premog, v manjših deležih še biomasa in plin.

S prenovo naj bi TE-TOL proizvajal elektriko in vročo vodo, za kar bi porabili 60 odstotkov plina, 20 odstotkov biomase in deset odstotkov premoga, kasneje pa tudi deset odstotkov solarne energije. Toda na današnji tiskovni konferenci je moral župan Zoran Janković odgovoriti tudi na vprašanje, kako se bomo v prestolnici ogrevali prihajajočo zimo. Zlasti pa, s čim.

»Energenti za ogrevanje za prihajajočo zimo so zagotovljeni,« je zatrdil župan. Na poti naj bi bili dve ladji z indonezijskim premogom, skupaj 290.000 ton premoga v vrednosti 50 milijonov evrov. Pogodbe za biomaso, ki bo predstavljala 20 odstotkov goriva, so vredne okoli deset milijonov evrov. Ostalo je plin, za katerega ni mogoče predvideti cene. V primeru motene dobave plina pa je na voljo še ekstra lahko kurilno olje. Hkrati pa Janković upa, da se bo ukrajinska vojna avgusta končala in da bomo lažje zadihali. Večji problem bi lahko imeli tisti prebivalci Ljubljane, ki imajo lastne plinske kotle in nimajo predvidene alternative. »Plin bo, le cene ne vemo,« je povedal župan. Do leta 2030 naj bi bila zgrajena sežigalnica komunalnih odpadkov, ki bo še premešala karte z energenti. Predvsem pa naj bi s kurjenjem odpadkov postali energetsko še bolj neodvisni.

Gradbeno dovoljenje za kanal C0

Na  novinarski konferenci je sodeloval tudi župan sosednje občine Vodice Aco Šuštar, ki je skupaj z Jankovićem na kratko predstavil trenutno stanje pri gradnji projekta kanal C0. Gre za povezovalni kanal za odvajanje komunalne odpadne vode v občinah Medvode, Vodice in Ljubljana, v skupni dolžini skoraj 45 kilometrov. Hkrati z omenjenim glavnim vodom se v vseh treh občinah gradi kanalizacijsko omrežje, na katero se bo priključilo več tisoč občanov. Vodiški župan Šuštar je poudaril, da je v njihovi občini kar 106 lastnikov parcel dovolilo brezplačno služnostno pravico za gradnjo kanalizacijskega omrežja, zaradi katerega bodo samo v Vodicah ukinili 1900 greznic, v Ljubljani pa bodo, ko bo projekt zaključen, zaprli kar 4500 greznic. Projekt Čisto zate, v sklopu katerega gradijo povezovalni kanal C0, velja za največji kohezijski okoljski projekt pri nas, saj je ocenjen na 135,6 milijona evrov.

Občina je končno dobila dovoljenje za nadaljevanje gradnje kanala C0 med Rojami in Črnučami. FOTO: Jože Suhadolnik/Delo

Zaradi nasprotovanja občanov je projekt C0 zastal, vendar pa je okoljsko ministrstvo nedavno zavrnilo svoj prejšnji sklep in končno dovolilo nadaljevanje gradnje povezovalnega kanala na okoli 2800 metov dolgem odseku med Rojami in Črnučami. To vprašanje je zdaj pravno rešeno, na občini pa se dogovarjajo za dostop do linije gradnje z drugimi lastniki sosednjih parcel. V občini Vodice, denimo, so služnost za uporabo parcele plačali le enemu občanu.

Župan Zoran Janković je poudaril, da je bilo pred 15 leti na javno kanalizacijsko omrežje priključenih 68 odstotkov Ljubljančanov, ko bo kanal C0 zgrajen, pa bo na skupno kanalizacijsko omrežje priključenih kar 98 odstotkov gospodinjstev v Ljubljani. Kako se stvari spreminjajo, priča podatek, da ima denimo danes v Rakovi Jelši, ki je bila še pred leti povsem neurejeno naselje, polovica cest že urejeno kanalizacijo.

Na Iliriji podzemna garaža

Minuli vikend je bila Tivolska cesta povsem zaprta, saj so zaradi gradnje plavalno-športnega centra Ilirija pod cesto položili kanalizacijo. Župan Janković je poudaril, da gradnja poteka po načrtu. Konec leta bo zgrajena enonivojska podzemna garaža za 360 vozil. Od tega bo okoli 70 parkirišč namenjenih zaposlenim ter obiskovalcem bazena in športne dvorane, drugo pa bodo lahko zakupili meščani za 60 evrov na mesec, kar je enako kot v drugih dveh javnih garažah v mestu.

Na novinarsko vprašanje, ali je načrt o podzemni garaži pod osrednjo mestno tržnico še vedno živ, pa je župan odgovoril, da je še kako živ, saj pripravljajo projekt celovite prenove tržnice z garažami pod njo. »Tam bodo tudi hladilnice za naše prodajalce, kjer bodo lahko med prodajo hranili zelenjavo, da bo ob nakupu vselej sveža.«

Dodajmo, da so pred dnevi na Bohoričevi ulici pri Pediatrični kliniki postavili nov radar, omejitev hitrosti na odseku pa je 30 kilometrov na uro.