Na Grbi bo 57 novih vrtičkov

Ljubljana – MOL pripravlja več razpisov, s katerimi bo posegla v videz in urejenost mestnih zelenih predelov. Med tistimi, ki bodo na vrsto za izvedbo prišli že to poletje, sta ureditvi vrtičkov na Grbi in levega brega Ljubljanice ob družinskem parku Muste.

Pretekli teden so tako na občini že odpirali ponudbe za najugodnejša izvajalca del za omenjena najaktualnejša projekta. Pri tem je zanimivo, da se za oba poteguje le en izvajalec, to je podjetje Lavaco. Četudi se za en ali drugi posel ni potegoval nihče drug, se bo občina z Lavacom kljub temu pogajala o končni ceni. Ponudbeni ceni sta namreč kar visoki. Za gradnjo 57 vrtičkov na Grbi edini ponudnik zahteva nekaj več kot 360 tisočakov brez davka na dodano vrednost, za urejanje brežin v neposredni bližini nastajajočega družinskega parka Muste pa skoraj 282 tisočakov. Če bodo pogajanja uspešna in bodo pogodbo zatem takoj podpisali, bi lahko oba projekta začeli izvajati že konec tega meseca ali najkasneje v začetku avgusta.

Vrtički na Grbi

Na travniku v izteku Puhtejeve ulice na Grbi, kjer sta že urejena mestni medoviti vrt in sadovnjak, naj bi tako uredili srednje veliko vrtičkarsko naselje, ki naj bi bilo na las podobno tistemu ob Vojkovi cesti, saj se je izkazalo za eno najprimernejših vrtičkarskih rešitev doslej.
Kot je razvidno iz razpisne dokumentacije, bodo poleg vrtičkov v tem novem vrtičkarskem naselju postavili še štiri večje lesene lope, 29 lesenih kompostnikov, osem tisočlitrskih zbiralnikov za vodo, 14 klopi, 7 miz, večjo leseno pergolo, toaletno kabino, pet lesenih stojal za kolesa, štiri pitnike, gugalnico (tip gnezdo) in tri igrala za parkour. Na nekaj mizah bodo tudi štiri plošče za šah.
Vrtički bodo ograjeni s kovinsko ograjo, okoli njih ali med njimi pa bodo zasadili tudi večje število grmovnic (ribez, maline, aronije, borovnice, robide, kosmulje) in 38 sadnih dreves, predvsem različnih sort jablan, hrušk, češenj in sliv.
Delo mora biti opravljeno v 120 dneh. Čeprav se zdi rok zelo dolg, ne gre pozabiti, da bo treba poskrbeti tudi za vodovodni priključek, ponikovalnice in številna druga zemeljska ter gradbena dela. Če ne bo zapletov, bi torej nove vrtičke najemnikom (najbrž bodo predvsem z Brda, Vrhovcev in Grbe) lahko oddali konec novembra.

Urejanje Ljubljanice

Precej obsežno bo tudi urejanje levega brega Ljubljanice na fužinski strani. Tam bo treba izvesti precej zemeljskih in gradbenih del, zahtevne pa bodo tudi hortikulturne ureditve. Po odstranjevanju odvečne obrežne vegetacije, predvsem japonskega dresnika in drugega invazivnega plevela, so tako predvideli, da bodo na deponijo odpeljali 385 kubikov odvečnega in neuporabnega materiala, nakar bodo splanirali skoraj 1000 kvadratnih metrov površine, nanjo položili geotekstil in poskrbeli za nasutje pod tlakovanimi površinami, za klopmi in na novo urejenimi brežinami. Precej bo tudi betoniranja, na ureditvenem območju pa bodo postavili kar 28 širokih betonskih klopi za posedanje ob reki, ki bodo dolge po šest metrov vsaka. Tam bo tudi 14 prefabriciranih betonskih elementov dimenzij 200 krat 200 krat 50 centimetrov, pri čemer bo zgornja ploskev imela napis Park Muste.
Na novo pripravljeni zemeljski površini pa so predvideli znižanje obstoječe žive meje in njeno razširitev z novo zasaditvijo, ponekod pa jo bodo celo prestavili. Na 680 kvadratnih metrih površine bodo zasadili tudi nizke trajnice. Po javnem razpisu, ki je bil objavljen konec junija, morajo biti vsa dela končana najkasneje do 30. novembra.

Novi načrti

V MOL pa razmišljajo tudi o urejanju drugih zelenic ob mestnih vodotokih. Tako naj bi bila mestna oblast že naklonjena idejnemu projektu arhitekt Eve Senekovič in Jerice Polončič, ki sta pripravili rešitev za preureditev Mencingerjeve ulice in nabrežja ob mestni Gradaščici. Po njem bi ob Gradaščici razširili kolesarsko in sprehajalno pot, park med Mencingerjevo in Jamovo pa bi preuredili v mestno plažo z otroškim igriščem. Uredili in razširili bi del Gradaščice ter kaskadno ploščad, pod mostom nad Jadransko ulico pa bi bili plezalna stena in prostor za različne kulturne prireditve. Rezijansko in Hajdrihovo ulico bi čez Mencingerjevo povezali z novim mostom za kolesarje in pešce. Z dvosmernega voznega pasu v Mencingerjevi bi arhitektki parkirni prostor ob reki raje namenili kolesarjem in pešcem, nadomestne parkirne prostore pa uredili na nasprotni strani te ulice na mestni zemlji pod drevesi. Opisano idejo pa bi lahko uresničili šele, ko bo država poskrbela za protipoplavne ukrepe na Malem grabnu in Gradaščici, torej enkrat v prihodnjem letu.