Na Bogenšperku prva poroka z maskami

Bogenšperk – Rahljanje vladnih ukrepov med epidemijo pozdravljajo tudi v Javnem zavodu Bogenšperk, saj je od včeraj spet mogoč ogled muzejskih zbirk v Valvasorjevem gradu kot tudi gostujoče razstave o medvojni pisateljski četi v nekdanji Sovjetski zvezi. Po skoraj dveh mesecih pa bo v soboto na gradu tudi prvi poročni protokol. Zakonsko zvezo bo odslej mogoče skleniti le z zaščitnimi maskami na obrazu.

Po besedah direktorja javnega zavoda Bogenšperk Petra Avblja zanimanja za sklenitev poročnih zvez trenutno ni, čeprav so imeli pred krizo dogovorjenih 32 poročnih protokolov. V soboto, ko se bo poročil tako imenovani koronski par, protokola praktično ne bo. V nekdanji Valvasorjevi knjižnici, kjer se poroke sicer izvajajo, ne bo smel biti navzoč niti en človek več, kot to dovoljuje vladna uredba. Muzejske zbirke si je pred izbruhom koronavirusa lahko naenkrat ogledalo tudi do 150 ljudi, do preklica pandemije jih bo v gradu hkrati lahko največ 16 – na ogledu ruske razstave bosta primerno protivirusno zaščitena naenkrat lahko dva obiskovalca.

Priporočamo: Operne hiše med upanjem in negotovostjo

Razstava o ruskih herojih

V počastitev 75-obletnice konca druge svetovne so na pobudo ruskega veleposlaništva v Ljubljani februarja v Rusko-slovenskem centru Davorina Hostnika na gradu Bogenšperk odprli razstavo o pisateljski četi, ki je bila ustanovljena v Sovjetski zvezi v prvih tednih druge svetovne vojne. Arhivske fotografije, opremljene z besedili, pričajo o pisateljih, ki so po sili razmer pisanje literature zamenjali s publicistiko in postali vojni dopisniki. Razstava predstavlja delo in usodo sovjetskih pisateljev, pesnikov, umetnikov in fotografov, ki so svojo domovino branili tako s peresom kot z orožjem. V Sovjetski zvezi je v času vojne prebivalstvo o aktualnih dogodkih na fronti in v zaledju obveščalo nekaj ducat časopisov.



Tisoče poročil, zapisov in plakatov je tvorilo razvejani informacijski sistem. Razstava je poklon tvorcem tega sistema, ki so se upirali nacistični propagandi, zapuščali svoje domove in tvegali življenja v bitkah in povsod, kjer je divjala vojna vihra. Skozi njihove oči se lahko obiskovalci seznanijo s tragičnim, a tudi junaškim zgodovinskim poglavjem. Po besedah Avblja je bilo še pred pandemije predvideno, da bo razstava odprta do konca junija, zdaj pa se z ruskim veleposlaništvom dogovarjajo za podaljšanje vsaj do jeseni.

Preberite še: Gledališke dvorane za zdaj ostajajo zaprte​

Obnova muzejskih zbirk

Zaradi izbruha koronavirusa je bil grad zaprt vse od 13. marca, kar za javni zavod pomeni velik izpad dohodka na področju izvajanja muzejskih dejavnosti (vstopnina, muzejski spominki), prihodka iz naslova najemnin in organizacije dogodkov (poslovni dogodki, poročni protokoli) ter izpad že načrtovanih kulturnih dogodkov in prireditev. Najbrž bo sledila tudi odpoved dobro obiskanega Festivala Šmartno, v okviru katerega večino dogodkov izvedejo prav na gradu Bogenšperk. Lani si je muzejske zbirke ogledalo 8813 obiskovalcev, kar je skoraj tisoč ljudi več kot leta 2018. Lanski prihodki iz poslovanja so znašali 268 tisoč evrov, kar je slabih 50 tisoč evrov več kot predlani.



Na vprašanje, ali muzeji, ustanovljeni kot občinski javni zavodi, lahko pričakujejo državno pomoč in pod kakšnimi pogoji, so z ministrstva za kulturo odgovorili, da »zaenkrat ukrepi v smislu državne pomoči muzejem niso predvideni«. Jutri se bo zraven gradu odprla tudi terasa gostinskega lokala, ki ga ima v najemu podjetje Mit-Gs, gostinske storitve. Lani so v gradu začeli s postopno prenovo sedmih prostorov, s čimer bodo muzejske zbirke osvežili in jih za obiskovalce uredili še bolj zanimive. Večina prenovljenih prostorov bo namenjena novi predstavitvi življenja in dela Janeza Vajkarda Valvasorja, v enem bo predstavljena zgodovina gradu in njegovih lastnikov, eden od sedmih prostorov pa bo namenjen multimedijski predstavitvi gradu. Celotna vrednost projekta, ki se je začel z načrtovanjem že leta 2018 in naj bi bil predvidoma končan prihodnje leto, je ocenjena na 61.000 evrov. Polovico potrebnih finančnih sredstev je zagotovila šmarska občina, preostali denar pa Javni zavod Bogenšperk.