Ljudi ne, zdesetkal je delovna mesta

Ljubljana – Pred dvema mesecema smo v Sloveniji zabeležili prvega okuženega s korona virusom. Obdobje najstrožje karantene je mimo. Z ukrepi smo preprečili epidemiološko katastrofo, recesije še ne ... 

Kdaj smo v Sloveniji odkrili prvi primer okužbe?

4. marca 2020 pri 60-letnem Slovencu, ki je domov pripotoval prek Italije iz Maroka. Epidemijo je vlada razglasila 12. marca ob 18. uri.

Koliko okuženih, koliko ozdravelih, koliko mrtvih smo zabeležili doslej?

Testiranje 57.504 oseb je pokazalo, da je okuženih 1439 oseb, med njimi tudi 298 zdravstvenih delavcev; 244 oseb je bolnišnico zapustilo, 97 umrlo.

Kdaj prvič nismo zabeležili nove okužbe?

Po 59 dneh epidemije – 2. maja.

V kateri populaciji beležimo najvišjo umrljivost?

Več kot polovica umrlih so starostniki nad 85 let: 39 žensk in 14 moških.



V katerih občinah je bilo največ prijavljenih okužb?

V Ljubljani (250), Šmarju pri Jelšah (173) in v Ljutomeru (129).

Kje je covid-19 zahteval največ življenj?

V Šmarju pri Jelšah (33), v Ljutomeru (15) in Metliki (14).

Koliko postelj imamo na voljo in koliko respiratorjev (ventilatorjev za mehansko predihavanje bolnikov)?

539 postelj in 423 respiratorjev.

Koliko zmogljivosti smo doslej uporabili?

Skupno število hospitaliziranih je vrhunec – 119 oseb - doseglo 30. in 31. marca, število bolnikov na intenzivni negi, ki potrebujejo predihavanje, pa 10. aprila; bilo jih je 37. Po oceni infektologov predihavanje potrebuje okrog štiri odstotke obolelih za korona virusom. Če bi se po najbolj pesimističnih napovedih simptomi covida-19 pojavili pri 14.000 Slovencih, bi zanje potrebovali okrog 560 ventilatorjev.

Koliko Slovencev zaradi korona ukrepov čaka na delo doma?

Vloge za čakanje na delo je oddalo dobrih 33.500 subjektov, za katerimi »se skriva« 285.000 delavcev; prejemajo 80 odstotkov plače.

Koliko novih brezposelnih je prinesla epidemija korona virusa?

Marca se je v evidenco brezposelnih na novo prijavilo 7848 oseb.





Koliko sta vredna paketa koronaukrepov, t. i. #PKP1 in 2, in kaj prinašata?

Po ocenah vlade 6 milijard evrov. Prvi vsebuje ukrepe za omilitev posledic epidemije za prebivalstvo in gospodarstvo, z drugim vlada zagotavlja dodatno likvidnost gospodarstvu in dopolnjuje prvi paket.

Katere ukrepe proti širjenju korona virusa smo uvedli v Sloveniji?

25. februarja obiske preventivno prepove večina bolnišnic, 6. marca tudi domovi za starejše.
Vlada Janeza Janše na prvi seji 14. marca ustanovi krizni štab in prepove obiske v zavodih za prestajanje kazni zapora in prevzgojnih domovih.

16. marca se ustavi javni avtobusni in železniški promet. Delodajalci odrejajo delo od doma ali čakanje na delo doma. Upravne enote opravljajo le nujne naloge, prilagojeno je delo sodišč in notarjev. Velja začasna prepoved neposredne prodaje blaga z izjemo prodaje na daljavo, odprte ostajajo lekarne, pošte in prodajalne z živili, za katere velja prilagojen odpiralni čas, dovoljena je prodaja pridelkov na kmetijah, v vrtnarijah, drevesnicah in cvetličarnah. Zaprejo se vrtci, šole in fakultete.

17. marca obstane redni letalski potniški promet, zaprejo se državne meje.

Od 20. marca opolnoči velja začasna prepoved zbiranja ljudi na javnih krajih. Zaprta so gledališča, kinodvorane, športne dvorane ...

29. marca postane obvezno razkuževanje večstanovanjskih stavb.



Katere ukrepe smo sprostili in pri katerih še vztrajamo?

Z 11. aprilom so dovoljene nenujne zdravstvene storitve.

Od 20. aprila je možen nakup gradbeno-inštalaterskega in tehničnega blaga, pohištva, avtomobilov in koles, odprejo se kemične čistilnice, mehanične delavnice. Dovoljeni so tehnični pregledi in postopki za registracijo motornih vozil.

Od 25. aprila lahko storitve znova opravljajo zavarovalniški posredniki in avtopralnice.

Z 28. aprilom so dovoljene poroke.

Z 29. aprilom smejo vrata odpreti knjižnice, galerije in muzeji, dimnikarji. V porodnišnicah očetje znova »pomagajo« rojevati.

Od 30. aprila se državljani spet svobodno gibajo med občinami, omejitve zbiranja še veljajo. Mogoč je obisk domov za starejše.

S 4. majem se vrača »življenje« v cerkve, v prodajalne do 400 kvadratnih metrov površine, v frizerske in kozmetične salone, masažne in pedikurne salone, v salone za nego kosmatincev, odpirajo se terase in vrtovi gostinskih lokalov ter nekatere turistične točke; na delo se vračajo čevljarji, usnjarji, urarji, zlatarji … Parkiranje je znova plačljivo.

Z 18. majem se postopno odpirajo vrtci in osnovne šole za prvo triado ter srednje šole za zaključne letnike; po tem datumu se v klopi vrnejo še učenci devetih razredov osnovnih šol.

Matura bo: 1. junija je na šolskem koledarju maturitetni esej iz materinščine.

Veljavnosti vozniških in prometnih dovoljenj je podaljšana do 19. junija 2020.



Katera je najšibkejša točka epidemije?

Domovi za starejše, ki so največje žarišče okužb; covid-19 je potrjen pri 448 osebah, od teh pri 315 oskrbovancih.

Kaj smo z ukrepi dosegli?

Brez ukrepov bi imela Slovenija po oceni Milana Kreka, direktorja NIJZ, 480.000 okuženih in 90.000 mrtvih. Po javnomnenjskih anketah približno tri četrtine vprašanih verjame, da so vladni ukrepi kljub nasprotovanju stroke ustrezni. Ekonomist Jože P. Damjan vidi ključno pomanjkljivosti obeh protikoronskih zakonov v neupoštevanju izpada prihodkov gospodarskih subjektov v gostinstvu, turizmu, trgovini (razen z živili), servisnih storitvah, v delu gradbeništva ter v prevozih potnikov. Ocenjuje, da bo njihov skupni izpad med 30 in 50 odstotkov letnih prihodkov, okrevanje pa počasno. Brez učinkovite revitalizacije gostinstva in turizma bo po njegovem od konca maja ogroženih 32.000 delovnih mest in štirje odstotki slovenskega BDP.



Kaj korona virus pomeni za naš način življenja?

Da bomo morali z njim živeti, vse dokler zanj ne bo zdravila in cepiva.