Ljubljana se pripravlja na novo šolsko leto

Pred začetkom novega šolskega leta se je ljubljanski župan Zoran Janković ob poudarjanju dobre energije v ljubljanskih šolah in zahvali vsem, ki skrbijo za otroke, od pedagoškega kadra preko redarjev in policistov do prostovoljcev, ki skrbijo za varno pot otrok v in iz šol, pohvalil, da čakajočih za vpis v javne vrtce v Ljubljani ni in da so vse ljubljanske osnovne šole statično pregledane in sanirane.

Ne skrbi pa mestna občina samo za objekte, ampak tudi za program: strokovna delovna skupina skupaj z ljubljanskimi ravnatelji - med njimi je tudi upokojeni ravnatelj Dušan Merc - poskuša izboljšati tudi sistem, da bi bil še boljši. Sicer pa po županovih navedbah otroci z različnih mednarodnih tekmovanj - MOL sofinancira udeležbo na njih - že sedaj prihajajo s prvimi nagradami. Poleg tega so dodatni programi tako bogati, da je župan za prihodnji junij napovedal koncert šolskih ansamblov na Kongresnem trgu in sprejem "zlatih" osnovnošolcev, ki se izkažejo z odličnim uspehom v vseh devetih razredih. Lani je bilo takih v ljubljanskih šolah 860 (od 2.228 devetošolcev).

Mestna občina Ljubljana je v štirinajstih letih od leta 2006 iz svojega proračuna za izvajanje programov v vzgoji in izobraževanju namenila več kot milijardo evrov, od tega dobre četrt milijarde za naložbe in investicijsko vzdrževanje objektov.

V vrtcih so takorekoč vsi

V prihajajočem šolskem letu 2019/20 bo v ljubljanske javne vrtce vključenih 13.358 otrok, na centralnem seznamu je 193 čakajočih otrok, od tega 66 iz drugih občin, za 122 otrok pa so starši že prejeli ponudbo za podpis pogodbe, vendar so jo zavrnili, saj želijo točno določeno enoto oziroma lokacijo, je pojasnila Marija Fabčič, vodja mestnega oddelka za predšolsko vzgojo in izobraževanje; župan pa je dodal, da želijo nekateri tudi ne samo točno določen oddelek, temveč točno določeno vzgojiteljico. Za 40 od teh otrok so starši ponudbe odklonili že najmanj trikrat in so zato na repu čakalnega seznama.

MOL želi sama odločati o financiranju javnih in zasebnih vrtcev, zato so pristojnemu ministrstvu že predlagali, da je treba lokalni skupnosti omogočiti, da v skladu s svojim specifičnim položajem in strategijami razvoja oblikuje lastne kriterije tudi pri sofinanciranbju zasebnih vrtcev, saj po trenutni zakonodaji nastajajo stihijsko, brez pozitivnega soglasja posamezne občine, ki pa je zavezana k njihovemu financiranju.

"Ne smemo si privoščiti, da bi bili razvojno neracionalni"

Število ljubljanskih osnovnošolcev v javnih in zasebnih šolah se bo v novem šolskem letu v primerjavi z iztekajočim se povečalo. 615 jih bo več, skupaj tako 25.838 v 1.128 oddelkih; v javnih šolah bo 1.078 oddelkov - 18 več kot lani - in 24.709 učencev. Povprečno število učenk in učencev v oddelku javnih šol se bo z 22,76 povečalo na 22,92. Seznam prizidanih, obnovljenih in energetsko saniranih objektov je dolg, investicijske načrte pa bo MOL prilagajala glede na dinamiko vpisa otrok v šole in demografskih sprememb. Župan Zoran Janković bi rad spremenil tudi zastarelo ureditev o šolskih okoliših - posebej v središču Ljubljane so štiri šole tako blizu, da je čisto vseeno, v katero učenci hodijo. "Ne smemo si privoščiti, da bi bili razvojno neracionalni," meni župan, da bi ob upadanju števila otrok po nepotrebnem širili zmogljivosti.

Marjan Gorup, predsednik aktiva osnovnošolskih ravnateljev v MOL in ravnatelj OŠ Prežihovega Voranca, je povedal, da nobena slovenska regija nima v osnovnem šolstvu takega standarda kot Ljubljana, kjer gre občina vsako leto v nove naložbe, njeni predstavniki, pogosto tudi župan, pa so prisotni na vseh šolskih prireditvah. Ravnatelji ne sodelujejo z MOL le pri naložbah, temveč na vseh področjih, tudi pri nadgradnji kakovosti in programov, ko iščejo odgovore kam v prihodnosti, kako uveljaviti etiko, medčloveške odnose, kako z informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, ki mlade zasvoji, kakšni naj bodo standardi znanja, da bo mladina preživela.

Radarji, rutice in kresnice

V prvih dneh vsakega šolskega leta je izjemno pomembna varna pot v in iz šole. Pomemben dejavnik so mobilni in fiksi radarji; Roman Fortuna, vodja mestnega redarstva ugotavlja, da so se po postavitvi ohišij za radarje prekrški več kot prepolovili. Župan pa je dodal, da meščani sami predlagajo nove namestitve ohišij, radarja sta zaenkrat samo dva, a tudi njihovo število se bo povečalo. "Otroci imajo pravico, da niso pazljivi," je dejal Zoran Janković, Vesna Marinko, v.d. direktorice Javne agencije RS za varnost prometa pa je poudarila, da so starši zgled in da naj vsaj v prvih dneh hodijo z njimi v šolo, da opozorijo na vse nevarnosti ob poti. Sicer pa so v teh dneh vse šolske poti pregledali in po potrebi dopolnili - večinoma s kakšnimi črtami, obrezom žive meje - prvošolci in drugošolci pa bodo tudi letos opremljeni z rumenimi ruticami, odsevnimi kresnicami, starši pa bodo dobili brošure o prvih korakih v svetu prometa.

Udeležba na novinarski konferenci ljubljanske občine pred začetkom šolskega leta je za Roberta Štabo, predsednika zavoda Varna pot, privilegij, ker MOL in župan osebno ter ravnatelji že leta sistematično skrbijo za varne poti v šolo. Afera z radarji v Mariboru je po njegovih besedah Slovenijo potisnila za nekaj desetletij nazaj. Kajti z radarji se rešujejo življenja, zato si jih v EU želijo vedno več. Primer osnovne šole v Črnučah je primer dobre prakse, saj za varno pot skrbijo celo leto.

Varno se bo letos v ljubljanske šole hodilo z novim sloganom Varno v šolo, varno na cesto, je pojasnil mestni svetnik Janez Stariha, predsednik mestnega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Novi bodo veliki ulični plakati ob vpadnicah in manjši na javni razsvetljavi. Zvone Milkovič, predstavnik prostovoljcev, ki bodo v MOL opremljeni z anoraki in odsevnimi jopiči, pa je povedal, da dosedanji slogan, Spet smo tu, velja tudi za prostovoljce. Ne samo v MOL, temveč v vsej Sloveniji, kjer so prva dva tedna v septembru prisotni na skoraj dvesto šolah.