Kdaj se bodo odprli fitnesi

Sodobne telovadnice oziroma fitnesi ostajajo zaprti tudi po tem, ko so sprostili javni potniški promet, ko se odpirajo določene trgovine v nakupovalnih centrih in ob številnih vprašanjih tudi vrtci in šole. Fitnes klubi so zato oblikovali iniciativo, v kateri je zbranih več kot 50 od okoli 200 različno velikih športno-rekreativnih vadbenih centrov. Minuli teden so poziv za ponovno odprtje telovadnic poslali odgovornim – od vlade, NIJZ do predsednika države – vendar odgovora še nimajo.

Vodja iniciative Marko Geršak, predsednik društva Bodifit, pojasnjuje, da ta zdrava športno-rekreativna dejavnost v številnih evropskih državah že oživlja, predvidoma bo danes tudi v Hrvaški. V Sloveniji bi lahko fitnese takoj odprli, vendar bi morali biti pogoji znani pravočasno. Iz NIJZ so skopo pojasnili, da ukrepe sprošča vlada in zaenkrat ta dejavnost še ni dovoljena, »ko pa se bo vladni odlok sprostil, bodo pripravili pogoje oziroma priporočila.«



Geršak in Polona Gosar, lastnica Fitcityja v nekdanji Modni hiši, pravita, da številni člani vsak dan sprašujejo, kdaj in kako bodo klubi zaživeli, saj domača vadba, kljub napotkom in vodenju prek spletnih strani, niti približno ni enaka kot v klubih. Da ob začetku ne bi padli v praznino in da pogoji za odpiranje ne bi bili nespametni, bodo na ustrezne naslove poslali razdelani pravilnik obnašanja, ki ga pripravljajo na podlagi evropskih smernic. Polona Gosar pojasnjuje, da naložbe v opremo in prostore niso majhne, poslovanje pa trenutno ni samo na ničli, temveč v minusu. Boji se, da bodo potrebovali 12 mesecev, da si spet opomorejo.



V Športnem parku ŠUS Evrofitnes v Zgornji Šiški so po besedah direktorja Gregorja Pečovnika navodila odgovornih in odpiranje gostinskih teras interpretirali tako, da so dejavnosti na prostem in pod strogimi ukrepi dovoljene. Tako so v sodelovanju s katalonskimi partnerji iz Eurofitnesa oblikovali priporočila in na Iliriji omogočili vadbo nekaterih programov na prostem, kar je dež žal prekinil. Sicer pa so na spletu v stiku s člani in trenerji že od začetka epidemije, kajti ni pomembna samo vadba, temveč tudi socialni stiki. »Težko je nadomestiti nasmeh vaditeljev, druženje, z vadbo doma, čeprav v družbi spletne platforme,« pravi Polona Gosar, ki jo boli, da ne vedo, kaj bo z dejavnostjo, ki je za družbo koristna, saj gre tudi za sproščanje, zbijanje jeze.

Preverjanje aktivnosti

Janez Ovsenik, generalni sekretar ŠUS, je v pismu olimpijskemu komiteju zapisal, da sta se v ponedeljek dopoldne pred objektom na Vodnikovi pojavili inšpektorici ter preverjali aktivnosti v objektu, kjer vodenih (in ostalih) vadb v skladu s sprejetimi ukrepi ni, »prek socialnih omrežij pa ŠUS vabi in opogumlja ljudi, da ponovno začnejo z ustaljenim načinom življenja, v katerem je redna vadba nujni del za ohranjanje zdravja.« Z »zastraševanjem« bo društvom prizadejana nepopravljiva poslovna škoda in vprašljiv bo njihov obstanek. Ob tem navajajo podatek iz študije katalonskega partnerja, da se ob ponovnem odprtju telovadnic kar 47 odstotkov članstva ne bo vrnilo na vadbo.

Dejstvo, da se bodo klubi odpirali v toplejšem delu leta, bo zanje ekonomsko znaten problem, poudarjajo sogovorniki. Povsod je praviloma del ekipe zaposlen, vaditelji pa so večinoma samostojni športni delavci, espeji. Pečovnik pojasnjuje, da so danes sodobni programi tako različni, da bi en sam vaditelj težko obvladal deset različnih. Tako pa vaditelji ponavadi gostujejo na različnih koncih, v različnih klubih, centrih.



Fitnes je kultura gibanja, kultura športa, in v klubih že ves čas veljajo visoki standardi razkuževanja, vzdrževanja čistoče in higiene, pravi Marko Geršak. Seveda so izjeme, priznava, vendar, če se dela po standardih, je raven higiene visoka. Tudi Polona Gosar se čudi, da ostajajo fitnesi zaprti, čeprav tja zahaja načeloma zdrava in odporna populacija. Ob odprtju fitnesa v nekdanji Modni hiši pred dvema letoma so računali na hotelske goste in sploh tujce, predvidevanje pa se je izkazalo za pravilno, kar pa pomeni, da bo tudi po odprtju obisk skromnejši, saj so hoteli zaprti, veliko tujcev, tudi Erasmusovi študentje, ki so bili redni uporabniki, pa je odšlo domov.