Deliti si sobo ni nujno slabo

V pisarni študentskih domov v glavnem mestu so doslej prejeli nekaj več kot šest tisoč vlog, medtem ko se rok za sprejem ali podaljšanje bivanja v njih izteče čez dva dni. Število ležišč, ki so na voljo, se v primerjavi z lanskim ni bistveno spremenilo, v javnem zavodu Študentski dom Ljubljana tudi pričakujejo, da bodo mesta z novinci zapolnili do začetka novembra.

V študentskih sobah, s katerimi razpolagajo v javnem zavodu in ki so razsejane po Bežigradu, v središču mesta, Rožni dolini, Mestnem logu in v Šiški, je letos na voljo 4721 mest za podaljšanje bivanja in 1636 mest za sprejem. Doslej so skupno prejeli nekaj več kot šest tisoč vlog, a jih je mogoče oddati še do četrtka. Naj to storijo čim prej, študente poziva Igor Brlek, dosedanji v. d. direktorja zavoda, ki ga je v petek zamenjal Tomaž Pečnik.



Čeprav je bilo doslej mogoče oddati tudi vlogo za subvencionirano bivanje pri zasebnikih, kar so uvedli pred leti, ko je bilo veliko pomanjkanje študentskih bivalnih zmogljivosti, letos to ni več mogoče. Igor Brlek poudarja, da pa tisti, ki so letos imeli subvencijo in niso predčasno prekinili pogodbe za subvencionirano bivanje pri zasebniku, lahko takšno bivanje podaljšajo, za kar je letos na voljo 375 mest. Sicer pa v javnem zavodu pričakujejo, da bodo vse novince, ki se bodo prijavili na razpis, vselili do začetka novembra. »Populacija mladih je v upadanju, posledica je manjše število študentov in temu primerno manjša potreba po bivanju,« meni Brlek. »Če pa upoštevamo še to, da se visokošolski programi danes izvajajo že skoraj po vsej Sloveniji, je logična posledica, da je pritisk na študij v Ljubljani upadel.«
 

Manj študentov

Po podatkih statističnega urada je število študentov terciarnega izobraževanja v državi, torej višje- in visokošolskega skupaj, od leta 1997 naraščalo, toda od leta 2009 se zmanjšuje. Igor Brlek pravi, da se v javnem zavodu tako že dalj časa ukvarjajo z vprašanjem, kako nadomestiti upadanje prijav za subvencionirano bivanje. »Za zdaj je sistem postavljen tako, da ko vselimo vse, ki so se uspešno prijavili na razpis, najprej damo možnost bivanja po ekonomski ceni tistim, ki ne izpolnjujejo vseh pogojev, a še imajo študijske obveznosti v Ljubljani, hkrati sprostimo kvote za tuje študente na izmenjavi, ki jih je iz leta v leto več. Nazadnje prosta ležišča ponudimo tudi v turistične namene, najraje za akademski turizem.«

Da je v ljubljanskih študentskih domovih skupno na voljo približno deset tisoč postelj, medtem ko je študentov ljubljanske univerze približno štirikrat več, pa poudarjajo pri ljubljanski študentski organizaciji. »Jasno je, da si morajo tisti, ki ne najdejo postelje v študentskem domu, poiskati nastanitev na trgu,« so zapisali pri ŠOU v Ljubljani. Težave se, kot pravijo, pojavljajo tudi pri pridobitvi subvencij za bivanje pri zasebnikih. »To subvencijo koristi malo študentov, saj je birokracija zelo zapletena, na koncu pa subvencija znaša borih trideset evrov.« Težava, poleg pomanjkanja javne ponudbe študentskih postelj, pa je po njihovem tudi »dokaj samovoljna« uprava študentskih domov in izključenost predstavnikov študentov in univerze. »V preteklosti se je ta samovoljnost kazala predvsem v primerih poskusov komercializacije študentskih sob ali pa ob nerazumnem povečevanju mesečnih stroškov pod krinko različnih razlogov poškodb ali obnove domov,« še pravijo v organizaciji, na katero so v preteklosti prav tako leteli očitki o poskusih komercializacije študentskih dejavnosti. »Zdaj prihaja do sprememb v vodstvu ljubljanske uprave domov, zato verjamemo, da bo prišlo do drugačnih praks delovanja.«

Krajše čakalne vrste

Da »takšnih težav« v zvezi z razpisi za subvencionirano bivanje ne opažajo, pravi Filip Draković, predsednik Študentskega sveta stanovalcev, ki deluje v okviru javnega zavoda Študentski dom Ljubljana. »Študenti so s subvencioniranim bivanjem dobro seznanjeni. Se pa na nas obračajo predvsem študenti iz tujine,« pojasnjuje Draković. Poudarja, da so čakalne vrste za sprejem v študentski dom krajše. »Z uvedbo bolonjskega študija so se razmere spremenile,« meni predsednik sveta stanovalcev. »Tisti, ki se ne odločijo za nadaljevanje študija na drugi stopnji, izobraževanje končajo že po treh letih in tako se sobe prej sprostijo. Opažamo tudi, da se vse več študentov odloča za bivanje v tržnem najemu. Te ponudbe je tudi več v Ljubljani, kot je je bilo pred leti.« Da mladi danes »več časa preživijo znotraj« in zato iščejo stanovanja, ki jim omogočijo boljšo kakovost bivanja, menijo pri krovni mladinski organizaciji Mladinskem svetu Slovenije. »Nekateri študentski domovi pa danes ponujajo preslabo kakovost bivanja, da bi zanimali mlade.«

Medtem ko se cene sob v študentskih domovih gibljejo od 41 do 124 evrov, so na trgu po več kot 200 evrov na mesec. »Čeprav je takšno bivanje veliko dražje, je eden izmed razlogov, da se študenti zanj odločajo, tudi ta, da si želijo biti sami v sobi, medtem ko v študentskih domovih teh ni na voljo veliko,« razmišlja Filip Draković. »Toda deliti si sobo še z nekom, ni nujno slabo. Nekdo, ki že dlje živi v Ljubljani, lahko pomaga z nasveti in izkušnjami. Kar nekaj je prednosti bivanja v študentskem domu, pomembna je tudi ta, da lahko spoznaš nove ljudi, seveda pa se je treba malce prilagajati in biti strpen do drugih.«