32 tisoč kolesarjev prisega na Bicikelj

 Ob zagonu sistema Bicikelj maja 2011 je bilo v Ljubljani na voljo 30 postaj s 300 kolesi, danes pa si je na 58 postajah mogoče izposoditi 580 koles. Kako priljubljen je sistem brezplačne izposoje koles, priča podatek, da je bilo na začetku registriranih 1600 uporabnikov, danes jih je že 31.700. Toda hkrati z njim se po mestu širijo oglasne površine.

V Europlakatu, ki je v sodelovanju z občino pred nekaj manj kot sedmimi leti zagnal sistem Bicikelj, so pojasnili, da je največ zanimanja za izposojo mestnih koles spomladi in jeseni, najmanj pa pozimi. Izposoj je manj tudi julija in avgusta. Maja lani so našteli za kar 56 odstotkov več izposoj kot v istem mesecu leto prej. Tako je bilo v omenjenem obdobju izposojenih 103.898 koles, predlanskega maja pa 66.503.

Ob zagonu Biciklja je bilo registriranih 1600 uporabnikov, po letu dni delovanja, torej maja 2012, pa že več kot 32 tisoč. »Od uvedbe sistema do danes smo našteli 125.527 uporabnikov, ki so do zdaj opravili 4,8 milijona voženj. Aktivnih uporabnikov s sklenjeno letno naročnino je trenutno okoli 31.700,« pravijo v Europlakatu. Največje povpraševanje po kolesih je v središču prestolnice – najbolj frekventna so postajališča na Cankarjevi ulici pri Nami, pri Prešernovem spomeniku in na Kongresnem trgu. 

Dežurne ekipe imajo polne roke dela 

Pri informacijah o prostih kolesih in stojalih so uporabnikom v pomoč aplikacije na telefonih. »Informacije o prostih kolesih in ključavnicah so na voljo tudi na terminalih. Če so vse ključavnice na postaji zasedene, lahko uporabnik z registracijo na terminalu dobi dodatnih 15 minut brezplačne uporabe, da kolo v tem času vrne na eno od bližnjih postaj, kjer so ključavnice proste,« svetuje Nataša Urbanc, vodja sistema Bicikelj pri Europlakatu.

In kako rešujejo težave, ko je na določenih postajah preveč koles, drugod pa premalo? »Med tednom ekipe skrbijo za premikanje koles s polnih postaj na prazne, pregledujejo pa tudi ustreznost koles. Na terenu sta hkrati dve ekipi, in sicer med šesto zjutraj in deveto zvečer,« odgovarja Urbančeva. Ekipa, ki skrbi za premike koles, je na terenu tudi konec tedna, med deseto dopoldne in tretjo popoldne. Da primanjkuje koles oziroma prostih ključavnic, se občasno dogaja v jutranji konici, med sedmo in deveto uro, ko si uporabniki kolesa izposojajo na postajah na obrobju mesta in se z njimi odpravijo v središče. V popoldanski konici pa je obrnjeno: kolesa si izposojajo v središču in jih vrnejo na obrobju. 

Pravi zaslužek je oglasni prostor 

Koliko so pri Europlakatu že zaslužili s sistemom Bicikelj? »Sistem je zasnovan tako, da uporabniki kolesa lahko uporabljajo tako rekoč brezplačno. Vsaka prva ura izposoje je brezplačna in v praksi se je pokazalo, da je večina izposoj krajših od ene ure. Tako je za uporabnike edini strošek naročnina: ta za letne uporabnike stane tri evre in se šteje kot dobropis, za tedenske pa evro. Prihodki od izposoj, daljših od ene ure, so ob zagonu sistema maja 2011 znašali 6303, lani pa 19.078 evrov,« je še pojasnila Nataša Urbanc.

Toda resnični zaslužek od Biciklja je v prostoru za korporativne oglase. Na občini so po tem, ko je Europlakat leta 2004 v zameno za oglasni prostor postavil nadstreške za avtobusna postajališča, s tem oglaševalskim podjetjem leta 2011 podpisali še eno pogodbo, tokrat za petnajst let. Na podlagi tega javno-zasebnega partnerstva Europlakat skrbi in prevzema stroške za postavitev in vzdrževanje samopostrežnega sistema Bicikelj. Osnovni dogovor je vključeval 30 postaj in 300 koles, v zameno pa je podjetje dobilo prostor za postavitev 140 velikih svetlobnih vitrin in 220 velikih oglasnih tabel. Zadnja širitev zajema postavitev 20 postajališč, 200 koles in 400 ključavnic ter tudi, kot pravijo na občini, »šestletno podaljšanje osnovnega dogovora z Europlakatom ter po štiri male svetlobne vitrine na postajo«.

»Bicikelj je brez dvoma velik hit, ljudje ga imajo radi, kar dokazujejo tudi številke,« je pred časom za Delo povedal Janez Bertoncelj iz Ljubljanske kolesarske mreže. Podatki, s katerimi se pohvalijo na občini, govorijo o tem, da je bilo od odprtja leta 2011 z mestnimi kolesi opravljenih več kot 4,6 milijona voženj. »Za uporabnike je Bicikelj tako rekoč zastonj, bolje rečeno, vsaj mislijo, da je tako,« je opozoril Bertoncelj, »toda cena Biciklja so svetlobno oglaševanje, reklamno onesnaženje in degradacija urbanega prostora.« Plakatnih površin, ki jih pri Europlakatu ponujajo v najem, je v Ljubljani približno 1240 (v Mariboru, denimo, 381), od tega trideset samo na Slovenski cesti.