Zdenka Badovinac odstopila z mesta direktorice MSU Zagreb

Iz Muzeja sodobne umetnosti (MSU) v Zagrebu so sporočili, da je Zdenka Badovinac, ki je institucijo vodila leto in pol, nenadoma podala odstopno izjavo in za to navedla osebne, družinske razloge. Z muzejem bo še sodelovala kot zunanja sodelavka pri posameznih projektih.

»Nič posebnega se ne dogaja, odločila sem se, da bom odšla iz osebnih razlogov, ker imam doma situacijo, zaradi katere moram biti več prisotna, čisto preprosto,« je za Delo potrdila Zdenka Badovinac in poudarila, da z muzejem ohranja najlepše možno sodelovanje. Večina delavcev je zelo zadovoljnih in večina »zdravega dela scene« meni, da je bil v njenem mandatu narejen velik premik naprej, je dodala.

Med svoje največje dosežke šteje postavitev zbirke, ki je bila več let v depoju, vključitev muzeja v mednarodno združenje muzejev L'Internationale, mednarodne razstave in veliko retrospektivo ene od najpomembnejših hrvaških umetnic Sanje Iveković, ki jo je kurirala. Ta je bila sprva na ogled v dunajski Kunsthalle, pod njenim strokovnim vodstvom so jo s posebnimi sredstvi in pomočjo Mesta Zagreb v MSU razširili in na novo osmislili. Za to so ji po poročanju Jutarnjega lista »nekateri anonimni zaposleni« očitali nesorazmerno porabo sredstev in neutemeljeno odpovedovanje dogovorjenih ­razstav.

Muzej je odprla novemu občinstvu

Kot so v MSU ob njenem odstopu zapisali v sporočilu za javnost, je v letu in pol, kar je bila na položaju, muzej odprla novemu občinstvu, povečala zanimanje javnosti za njegovo delo ter ga bolj povezala z lokalno in mednarodno skupnostjo. Funkcijo je nastopila 1. marca lani, potem ko jo je za to predlagal upravni svet muzeja, predlog je nato potrdil progresivni zagrebški župan Tomislav Tomašević.

Med številnimi spremembami, ki jih je uvedla, so v MSU izpostavili ponovno odprtje dragocene zbirke muzeja ter njeno predstavitev javnosti z dinamično postavitvijo Zbirka kot glagol, na katero se navezuje tudi cikel Okidači, ki umet­nikom, združenjem, zunanjim kustosom ter skupnosti omogoča intervencije v zbirko s samostojnimi razstavami. Pomembna dediščina njenega mandata je vključitev MSU v prestižno mednarodno zvezo muzejev L'Internationale in projekt Museum of the Commons s podporo programa Kreativna Evropa,­ so zapisali.

Pred odstopom je v sodelovanju z zaposlenimi v MSU zasnovala program muzeja za prihodnje leto. Kot je povedala za Delo, so s tem začrtali konkretne projekte, predvsem pa mora zaokrožiti Zbirko kot glagol (doslej so izpeljali tri razstave, prihodnje leto bodo še četrto) in še druge stvari, ki jih je začela. Vršilka dolžnosti direktorice bo s 1. oktobrom Vesna Meštrić, dolgoletna kustosinja muzeja in vodja Zbirke Richter ter oddelka za zbirke.