V nadaljevanju preberite:

Novembrska Odstiranja v Narod­ni galeriji razgrinjajo ozadje doslej manj znane slike mojstra, trdno zapisanega v antologijo beneške slikarske šole. Vračajo se k podobi Sv. Ana uči Marijo brati, ki je stoletja krasila oltar v kapeli škofjeloškega gradu, zatem pa pristala na obrobju interesa umetnostnozgodovinske stroke­ ter obveljala celo za izgub­ljeno.

Zdaj jo označujejo za eno od najpomembnejših beneških slikarskih del 18. stoletja pri nas.­ Kot njen avtor je prepoznan Francesco Fontebasso, predstavitev v Narodni galeriji pa izpostavlja restavratorske izzive, povezane s tem delom.

Slika z motivom Marije, ki jo mati Ana v družbi Joahima poučuje branja, je bila v kapeli škofjeloškega gradu do leta 1941, do katerega so v njem delovale uršulinke. Te so grad pridobile še v 19. stoletju in ga na prelomu v 20. stoletje temeljito preuredile. Motiv slike jim je bil gotovo blizu, saj so v mestu od konca 18. stoletja vodile dekliško šolo.

Sliko so dolgo pripisovali različnim italijanskim slikarjem, naposled pa jo je beneškemu poznobaročnemu slikarju Francescu Fontebassu (1707–1769) pripisal umetnostni zgodovinar in profesor na Filozofski fakulteti v Ljubljani Matej Klemenčič. To so mu omogočili prepoznavanje ohranjenega, a slabo berljivega podpisa ter slogovna analiza in primerjave z drugimi deli tega slikarskega mojstra. Gre za zgodnje Fontebassovo delo iz leta 1737.