V nadaljevanju preberite:

Za nastanek fotografije zadošča nekaj tisočink ali stotink sekunde. A se sekunde rade seštevajo, čas se množi v minute, ure, dneve in leta. Tudi v »greh za nazaj«, kot je dejstvo, da je polstoletni jubilej Kabineta slovenske fotografije, po letnici ustanovitve 1970 najstarejše slovenske javne zbirke fotografske umetnosti, minil brez izida ustrezne publikacije, samokritično označila direktorica Gorenjskega muzeja v Kranju Marjana Žibert. Zdaj je dokument zbirke, ki je narasla na več kot 1700 enot – ne upoštevajoč nekaterih donacij, ki to številko dvigujejo na več tisoč –, nared.

Knjiga Petdeset let Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju Damirja Globočnika, ki že od leta 1991 skrbi za kabinet, obnavlja zgodovino nastanka te ključne fotografske zbirke s posebnostjo, da so bili v njeno izoblikovanje vpleteni predvsem sami fotografi. Že ob nastanku je bila vanj vpeta zamisel, da bi postal njihova matična ustanova, namenjena utrjevanju pozicije fotografske umetnosti.

»Položaj umetniške fotografije kot zvrsti moderne umetnosti je že dokaj utrjen. Čas je, da razjasnimo to vprašanje tudi pri nas, da priznamo domači fotografiji mesto, ki ji gre, in ceno, ki jo ima slovenska umetniška fotografija v svetu.

Morda ne bi bilo napak razmisliti o možnosti, da bi v Kranju, rojstnem mestu izumitelja fotografije na steklo Janeza Puharja, osnovali stalno zbirko izbranih del slovenske fotografije,« je v peti številki Snovanj leta 1970 zapisal Marko Aljančič, v Kranju rojen fotograf, ki je bil ob kolegih Stojanu Kerblerju, Tonetu Marčanu, Janezu Marenčiču, Marjanu Smerketu in Alojziju Žibertu ter umetnostnem zgodovinarju in tedanjem ravnatelju Gorenjskega muzeja dr. Cenetu Avguštinu najzaslužnejši za rojstvo sprva razmeroma skromne zbirke avtorske fotografije.